nikoli nisem bila blazno dobra šahistka, od nekdaj pa me ta igra fascinira - zaradi svoje zahtevne preprostosti, kontrastov, izzivov in predvsem - metaforičnosti. šahovska igra je ponazoritev življenja, odnosov, v katerih živimo in naše moči, da igro spremenimo sebi v prid.
vedno sem si predstavljala sebe - kot trdnjavo na šahovnici. ne kmeta … ti so preveč nepomembni, ne kraljice, ki ima največjo moč, ne kralja, ki je kronska figura, pa vendar tako nebogljen … in ne, tudi dinamični tekač nikoli nisem bila.
trdnjava? stoji v kotu in ima nevrjeten domet. na začetku zaprta, skrita … skoraj nepremična, a v ključnih potezah vedno pripravljena, z velikim dometom in še večjo močjo.
pa v resnici … nikoli nisem bila trdnjava … tudi počutila se nisem tako … želela sem si to postati.
bila sem konj. s tistim čudnim načinom gibanja po poljih, pomemben, a hkrati tako tog in vedno na vrsti, ko je nekoga potrebno žrtvovati za “višje cilje”. konj.
odveč je razlagati, da sem šah vedno igrala s črnimi figurami, odveč razlagati, da mi je všeč, če sem zgolj akcija na reakcijo. pogosto sem zmagovala, včasih celo veliko boljše nasprotnike od sebe. sem človek, ki zna odreagirati na podano situacijo, nisem pa strateg, ki lahko igro vodi.
toda … spet … le zdelo se mi je tako.
v resnici … lahko vodim svojo igro … in tudi uživam v tem. lahko načrtujem … izzivam … ali pa ždim v kotu šahovnice življenja in opazujem.
ker … nisem več figura na polju. nisem trdnjava in nisem konj.
igralec sem, ki sedi za črno-belimi polji in izbira poteze. ni me več strah začenjati igre, ne motijo me bele figure. nasprotniku lahko mirno gledam v oči in mu požrem kmeta, ki se mi je preveč približal.
priznam, ne zmagujem več tako pogosto. priznam … tudi nasprotniki niso vedno najboljši. vseeno pa - precej jasen pogled imam na igro in porazi me ne iztirijo več. vsaj - ne preveč.
življenje je šah.
kraljevska igra. ni dovolj, da obvladaš pravila, ni dovolj, da si želiš zmagati.
point je v igri sami. potrebuješ vizijo, potrebuješ pregled. ni dobro, če se prevečkrat zmotiš … če izgubiš preveč figur … potem je veliko težje zmagati. veliko boljši moraš biti, domiselen in srčen. še vedno pa - vedno se da. le nasprotnika se ne smeš bati. ravno tako krvav je pod kožo … kot ti.
šah je igra akcij in reakcij. enkrat izzivaš, spet drugič se braniš. ali pa načrtuješ. šah je življenje.
in ta trenutek … bi morala začeti novo igro … ubrati novo strategijo in požreti nekaj nasprotnikovih figur. namesto tega … sem vse figure zmetala po tleh in zbrcala pod mizo. s posebnim užitkom sem belemu kralju stopila za vrat in ga strla v prah. nasprotnik je pred mano pobegnil … ker se je zbal … moje igre.
šah mat. kralj je mrtev.
rabim novega nasprotnika … pa se bojim … strahopetcev.
