Za ta zapis se že v naprej opravičujem vsem ljubiteljem živali, vsem pasjeljubcem in mačjeskrbcem, vsem lastnikom miši, zajcev in podgan ter vsem tistim, ki jim je vsaj približno jasno, zakaj imajo doma kateregakoli predstavnika živalskega kraljestva.
Čeprav mi ni najbolj jasno, v čem je finta zapiranja štiri- in večnožcev v stanovanja, čeprav vedno zavijam z očmi, ko vidim zlate ribice v umazani vodi in pse na prekratkih verigah, mi je vsaj približno jasno, od kje in zakaj ljubezen do živali. V kolikor je za žival primerno poskrbljeno, verjamem, da uživata oba, tako lastnik kot mali prijatelj.
V bloku, kjer živim, sem ena redkih prebivalcev brez domače živali (če odštejemo pajke in gospoda Otroka). Večina ostalih se ponaša s kakim kupom dlak, med katerimi prednjačijo, jasno, psi. Največ je majhnih, belih in najbolj glasnih, takih, ki so ti simpatični natančno pol ure, ko se kotalijo po tvojem predpražniku.
Po nekaj tednih vreščanja na balkonu, ko pse iz tira vrže prav vsak ptič, najbolj pa – golobi (btw, nisem vedela, da imajo psi tak fetiš na golobe), se ti začne počasi fecljati. Glede na to, da so moji sosedje strašno ‘prijazna’ bitja, ki ti pridejo na vrata potrkat vsakič, ko je kateri od tvojih gospodinjskih aparatov ‘preglasen’ in ki lomijo brisalce na avtomobilih vsakič, ko se jim zazdi, da kdo ni dovolj dobro parkiral, sem mogoče še bolj občutljiva.
A vseeno, cucelj na zgornjem balkonu vrešči od jutra do večera in vsakič, ko mi zadiši cigareta, vtakne glavo pod ograjo in se dere kot zmešan. Me prav zanima, kaj bi sosedi rekli, če bi moj mulc zgolj prepeval (ne, na kričanje ne upam niti pomisliti) na balkonu, če jim gre na živce že moj pralni stroj ali ‘preglasna hoja’. Res je, baje se da otroka vzgojiti in naučiti, da ne povzroča preveč hrupa, ampak, kolikor sem slišala, se da tudi psa prepričati, da ne laja za vsak drek.
Okej, priznam, nikoli nisem niti poskušala in ja, nimam izkušenj. Mogoče se psi pač morajo dreti na vse grlo, jaz pa jih moram poslušati. Zagotovo pa se da psa peljati na vece kam drugam, kot pred vhod v blok.
Prav to je posebnost še enega soseda, ki si je psičko pripeljal iz zavetišča. Pohvale vredno, če ne bi te iste psičke priklenil na vrvico, krajšo od metra, s katere je, drugje kot v stanovanju, še ni spustil. Psička je čisto prijazna, nekoliko plašna, a meni se ne zdi prav nič butasta. Definitivno ne tako zelo butasta, da bi se je ne dalo naučiti, da se tik pred stopnicami v blok ne ‘lula in ne kaka’.
Glede na to, da prizor lahko opazujem skoraj vsak večer, skoraj lahko trdim, da je psički neprijetno. Lastnika vleče stran, proti garažam, ta pa se kar ne premakne. Verjetno se boji, da bo umazal copate ali pa da bo kdo opazil, da se naokoli sprehaja v pižami.
V kolikor so mi bogovi naklonjeni, imajo vreščavec na zgornjem balkonu, polulanka na dvorišču in dve mali, kosmati bunkici iz sosednje garsonjere, ki sta na nekaj kvadratnih metrih zaprti po cele dneve, povsem usklajene urnike. Vreščavec opazi polulanko in začne s svojim bojnim kričanjem, polulanka mu ne ostane dolžna, sosedova cucka pa tulita kot dve ujeti zverini. Kar nenazadnje tudi sta. Večerna slika, sploh pa zvok – sta popolna, moj ritual iskanja minute tišine na balkonu pa – pokvarjen.
Bemti sveca ljudje, če že imate živali, se vsaj potrudite poskrbeti za njih. Vreščavca bom že preživela, tista psička na prekratki vrvici pa se mi iskreno – smili. Prav tako mali zverinici, ujeti v sosednjem stanovanju. Kaj si ne bi raje kupili plišastega medvedka??
17.06.2008 ob 22:34
sebičnost. prevzetnost in brezčutnost. velik ščepec egoizma in velik komplex osamljenosti, ter človeška slabost lastninjenja…
mam mačko…sploh se ne zmenima ena za drugo, samo tedaj, ko je lačna in tedaj, ko me zgrabi, da jo pobožam, ker me tist trenutek sprosti…če bi danes zginla kdo ve kam, če bi jo avto povozil…bi verjetno spustila solze…človek se na vse čustveno priklene, brez zdrave pameti, pa seveda dela škodo…sebi in ostalim…
17.06.2008 ob 22:42
Mogoče moraš te ljudi na kak subtilen način nagovoriti, da se bodo zavedli svoje slaboumnosti. Drugič pelji svojega mulca na kratki vrvici mimo lastnika, mali pa naj teži, zganja agonijo… lahko ga naženeš tudi izpred dvorišča, ko se bo skušal, eeee, posrati. Z malo dobro režirane igre boš spremenila te stanovalce v boljše ljudi in… najverjetneje boš našla…. novo stanovanje….
17.06.2008 ob 22:59
Oh, a ni krasno poslušati lajanja dan za dnem … Imamo pri nas iste probleme. Pes začne lajati okoli 5-6h zjutraj (domnevam, da gredo takrat lastniki v službo) in se dere cel dan, mogoče si vzame na vsake toliko časa malo pavze.
Sem bila nekaj časa jezna na psa, ampak sedaj ves gnev usmerjam v lastnike. Žival ni neko malo ščene, je kar konkreten primerek, ki tudi rabi konkretne sprehode, a mislim, da dlje od “vrta” za hišo še ni prišel. Lastnike bi najraje nekam prijavila …
17.06.2008 ob 23:24
Pes je osebna izkaznica lastnika. Tako kot otrok. In podobnosti v odzivih so velike. Skoraj vsak kolikor toliko pameten lastnik psa je to pogruntal, v kolikor je na primer imel oboje. Psa in majhnega otroka. Na psu je lahko preizkusil določene odzive, ki so podobno funkcionirale na otroku. Kaj hočem povedat. Da ko opazujem folk v naši soseščini, kjer je veliko družin z majhnimi otroci in skoraj enakim številom hišnih ljubljenčkov, so vedenjske hibe njihovih psov in otrok v podobnosti osupljive. (Tečen pes, neznosen froc in obratno.)Da je tragedija toliko večja, ti ljudje kupujejo pse svojim otrokom. To bi moralo bit zrelo za kazenski pregon. Resno mislim. Otrok psa ne more obvladovat in kar koli se zgodi, je povsem dovolj, da se zgodi PRVIČ, ni treba čakat na drugič in tretjič. Psi tudi morajo bit v mestu na vrvici. Ni ga pa treba imeti na enometerski, saj obstajajo fleksiji. Redki so namreč danes lastniki, ki svoje pse tako obvladajo, da bi ubogali na klic. Zato mene na primer, ki imam eno tako malo kosmato kepo, ne bele, pač rjavo, zelo ogrožajo. Nimam užitka s svojim psom, ki je prijazen in neškodljiv, hodit na sprehod. Prevečkrat prideš domov tečen, kot bi se vračal z vojne fronte. Tudi doma počaka tiho. Nikoli se ne dere, ko je sam, ker je bil na primeren način vzgojen in ve, da se nima česa bat, da nima za kaj vreščat. Vrešči pa včasih v atriju kar tako, v luft. Povsem brez potrebe. In vedno v prisotnosti ene osebe, ki nisem jaz. Ob meni se mu sploh ne ljubi lajat. No, in ob tej osebi lajam velikokrat tudi jaz. In vem, zakaj. In vem, zakaj mali laja. In stoprocentno bi vreščal tudi vsak otrok. Vsej milini navkljub … obstajajo še druge vibre, ki jih človek oddaja. Ob nekaterih preprosto vse vrešči in histerira. Ko bi se vsaj vprašali, zakaj in to vzeli resno ljubemu miru v duši v prid.
17.06.2008 ob 23:27
http://www.dajana.si/otroka-ali-psa/
17.06.2008 ob 23:42
@Dajana:
Sesuvaš nepremišljene pavšalne teorije … kot ponavadi.
Če je pes na vrvici, res ni treba, da ima še nagobčnik. Zakaj neki??? In od kod kozlarije, da imajo ljudje pse, da se z njimi pogovarjajo. Take oslarije pa še ne. In od kod ti moralna pravica, da sodiš o tem, ali bodo imeli mladi otroke ali pse? Kakor jim paše!!! V kolikor državo skrbi za penzije in delovno ročico v tovarnah, bo pač drugače sprožala ljudem željo po otrocih, ne z blesavimi zapovedmi in lažnivimi obrekovanji o pogovarjanju s psi. Jaz svojemu psu marsikaj govorim, ker se pač tudi s psom sporazumevaš, ne dojemam pa tega kot pogovor. In kdor je tako bolan, da se pogovarja s psom, namesto z ljudmi in u tak pogovor dejansko nadomesti človeka, je zanj bolje, da nima otrok. In vsak človek, ki se odloča, ali bi imel psa ali otroka, je zanj bolje, da nima otroka in bi morali bit veseli, da ima psa. Osebno pa v večini takih primerov nisem vesela niti, da imajo psa.
17.06.2008 ob 23:48
Jaz čisto razumem ljudi, ki imajo radi pse in mačke, pa tudi druge živali. Take, ki za njih potem lepo skrbijo, včasih celo malo preveč. Ja, tudi to razumem, da se s tem bitjem marsikdo pogovarja. Kako tudi ne - če kakšnega simpatičnega cucka pogledaš v globoke simpatične rjave očke in se ti zdi, da mu res manjka samo še dar govora … Joooooooj, kako bi imela enga takga!
Pa ga nimam - ravno zaradi tega, o čemer pišeš. Živalca bi preveč časa preživela v stanovanju, od tega kar precej sama. Zdi se mi, da se da o vsem tem že prej razmisliti.
17.06.2008 ob 23:51
Nepremišljene pavšalne trditve je treba sesuvati. Pes, ki lahko grize, mora imeti med množico ljudi nagobčnik. Meni ni bilo težko najti, od kje to, da se ljudje pogovarjajo z njimi: Jaz svojemu psu marsikaj govorim, ker se pač tudi s psom sporazumevaš. Hvala bogu, da so vsi lastniki psov pametni in napadi psov sploh ne obstajajo. (sklepam na voj način in meni, žel, ne moreš nakladati s pamfleti, trudu navkljub).
P.S.: obstaja verjetnost, da ne bom bral, tole se mi je vsililo na spodnjem delu (pa ne na riti) Blogosa.
Še en P.S.: s cucki nimam težav, tudi takimi 100kg, ki jim teče slina iz gobca, moj odvetnik je pa slaven že brez njih in vedno nasmejan.
17.06.2008 ob 23:56
Simona: Oslarijo, da imajo ljudje pse, da se z njimi pogovarjajo, je potrdil veterinar (bil je intervju z njo - no, saj je ženska in imam odlomek na svojem blogu, pa ne vem, kje). Dejstvo pa je, da ima veliko ljudi pse (in druge živali) kot nadomestek za ljudi oz. za otroke. Manj, kot se ljudje med sabo pogovarjajo, več je psov. Bolj, kot so ljudje odtujeni med sabo (gledanje TV itd), več je psov. Največja perverzija pa je, da imata moški in ženska psa, namesto otroka.
Link sem pa dala samo zato, ker se mi o tem ne da diskutirat in je na mojem postu itak napisano moje mnenje. Ni treba, da bi imeli psi nagobčnik, naj bi bili vsaj privezani. In to, da se ljudje s psi pogovarjajo namesto s soljudmi, je seveda pavšalna trditev. Jasno, da ne velja za vse. Ampak velja. ;) Tudi jaz bi takoj imela psa, če bi ga imela kam dat. Če imam že morskega prašička in papigo… ;)
18.06.2008 ob 00:39
Ker je sosedom na slovenskem težko kaj dopovedati je zastrupljanje psov postlo folklora. Pridobiš ljubi mir, pa še s sosedom se ti ni treba spuščati v spor, ki itak ne bi obrodil sadov. Bolno.
Ne bo ti preostalo drugega kot, da tudi sama nabaviš psa, takšnega virtualnega, ki bo opazen zgolj kot lajanje zverine, skratka posnetek, katerega boš lahko vklopila vsakokrat, ko se ti bo zdelo, da imaš dovolj bonusa zaradi lajanja sosedovih psov. Ker ne bo imel nobenih fizioloških potreb ti ga tudi ne bo treba prijaviti kot člana družine. Mali cucki se bodo zaradi zverine poskrili in bo mir. :)
18.06.2008 ob 06:44
Mogoče bi bilo treba tem ljudem omeniti, da so pred leti izumili tamaguči - pa še v torbico ga lahko vtakneš , tako kot psa. Kar je še ena neumnost več.
Ne razumem zakaj si ljudje kupijo čivave (ki bolj spominjajo na živčne podgane) in jih potem prenašajo v torbici in potem v štacuni oblajajo vsakega, ki se jim približa na 10m. Kot da pes nima svojih nog. In tudi, če si jih kupijo kot nadomestek za osebo - je to skoraj tako, kot da bi si priklenil histerično taščo na pleča. :D
Hudiča. Z rožam se da prav tako pogovarjati. Pa še lepše rastejo. Ampak to ni tako zelo nobel, kot pes na baterije.
18.06.2008 ob 09:08
oj… sicer ne vem kakšen je postopek in kaj mora vse žival prej pretrpet… ampak če se ne motim, se takšne zadeve lahko prijavi Društvu proti mučenju živali oziroma celo na policijo… ne vem nič več, samo ideja…
to, da moja mami hrani in sprehaja pse iz pol vasi (ma rada vse živali, čeprav imamo doma samo mačka) je pa tudi druga zgodba… naš sosed si je spet omislil novega psa (od prej ima enega starega mešanca, za katerega sploh ne skrbi) - rotvajlerja - in misli, da s tem, ko mu naredi pesjak (sicer velik) je to to… večino časa pa prosto po prešernu leta po vasi… kolikor se nekateri ljudje preveč ukvarjajo s svojimi ljubljenci (torbice in čivava varjante) se velika večina ljudi premalo ukvarja s tem… mogoče so ukinili verige (vsaj na podeželju opažam, da je tega manj), se pa zato psi sprehajajo naokoli prosto po prešernu… to da se organizirajo v krdela in pobijajo ovce je pa že čisto druga zgodba…
18.06.2008 ob 10:09
Na, kuža, na tole paštetko … Mmmmm, je slastna … (pa en apaurin je v njej :-] )
18.06.2008 ob 11:22
Tisti, ki imajo živali res radi, psa ne bi nikoli imeli kot domačo žival v stanovanju oziroma bloku. Pes je žival narave in potrebuje življenjski prostor, ne pa da je vse svoje pasje življenje strpan v tridesetih kvadratnih metrih zaprtega prostora.
Ljudje, ki to počno, jim v prvi vrsti ni pomemben njihov domači ljubljenček, ampak so jim v prvi vrsti pomembni oni sami in njihov ego. Najhujši so pa tisti, katerim je žival (pes) orodje za sproščanje frustracij - ga češejo, frizirajo, pudrajo, parfumajo, oblačijo v obleke, natikajo pentlje in jih take vozijo razkazovat na pasje rastave.
Saj ne vem, kaj bi s takimi ljudmi naredil; najrajši bi jih oblekel v žakelj od krompirja, “naparfumiral” s pristno kravjo gnojnico, za 23.45 ur na dan vtaknil v celico 5×5 z rešetastim okencem in jih vsak mesec v kletki postavil na Prešerca na ogled širši javnosti. Me zanima, kako bi se počutili takrat.
Sprašujem se, kje so zatajili borci za pravice živali …
18.06.2008 ob 11:35
Tudi bodoči lastnik je bil enkrat otrok. In tile otroci sedaj so bodoči lastniki….vzgoja je potrebna.
18.06.2008 ob 11:53
imela sem kobajagi hišno mačko - never again, imela sem psa - never again. mačka je potrebovala kar nekaj časa, da se je navadila na življeje izven stanovanja, pes pa je … bojda zamenjal že tri lastnike odkar sem ga dala jaz stran. čisti užas.
zdaj bom v hiši imela dve do tri sterilizirane / kastrirane mlade mucke, ki bodo zunaj in mi bodo v prvi vrsti koristili za lovljenje miši, preden pa si jih omislim, pa moram “zaščititi” valilnice po drevesih, ker ne bi rada, da jih mačke opustošijo. ampak to žez leto ali dve, ko bom tam za stalno.
da bi pa ptiča zaprla v kletko ali ribo imela v posodi … to se mi zdi pa skrajno bolano.
18.06.2008 ob 13:20
Imam velikega psa. V stanovanju.
Včasih se pogovarjam z njim, še posebno koga vzgajam, pohvalim, pokaram. Včasih mu povem tudi, da sem žalostna ali vesela.
Pa mu verjetno ne bi bilo treba povedat, ker itaq vse to čuti.
Zakaj ga imam? Zato, ker se vsak dan zaradi njega vsaj 3x brcnem v rit in grem na dolg sprehod v gozd in odklopim dirko stresa. Ne glede na vreme in moje počutje. Brez njega bi se marsikateri deževni dan zabubila pred TV in gledala silno inteligentne oddaje. In imam ga zato, da se treniram v strpnosti in razumevanju drugih živih bitij.
Ljudje smo si pač različni. So “lastniki” in LASTNIKI psov. In vedenje psa je vedno odraz lastnika.
18.06.2008 ob 13:26
@katarina: previdna bodi zaradi mikrosporije, ker bodo zunanje mačke
@dajana: na podlagi 1 (ene) izjave neke veterinarke, da se lastniki pogovarjajo s psi, narediš primer, da se vsi? ehmm, okie, bi pričakoval več od tebe…
Zanimivo mi je tudi, da nisi pomislila na kombinacije: par, ki ne more imeti otroka, ali pa npr., da ima psa nekdo, ki nikakor ni primeren, da bi imel otroka (ne boš verjela, tudi taki obstajajo) iz pravih razlogov.
Si obenem npr. pomislila, da psa ne rabiš peljat samo 1xkrat ven, ker je to zanemarjanje ampak min. 3xkrat ali več? Ali pa npr. to, da je to zelo pozitivno, ker ljudje ratujejo t.i. “couch potatoes”? Pes te vsaj zvleče ven, da se gibaš, hodiš, premikaš.
Obenem, pa psi lahko združujejo ljudi, na sprehodih spoznaš mnogo zanimivih ljudi, s katerimi se lahko dogovoriš za redne sprehode, tudi sam to prakticioniram (imam 2 psa).
Kdaj pride pri tebi na vrsti post o otrokih in boš prilepila vse slike ameriških otrok, ki so se pretepali, streljali po šolah, itd.? In bi morali nositi nagobčnike?
Zelo ozkogleden pogled na tematiko, čeprav sem bil opozorjen, da si taka, pa vendarle, upravičena si do svojega mnenja in ga spoštujem.
A.
18.06.2008 ob 13:44
@Aleš: Kje sem napisala, da se VSI ljudje pogovarjajo s psmi? Na splošno pa je pes nadomestek za komunikacijo z ljudmi. A lahko ti malo bolj širokogledno pogledaš??? In prebereš, kaj je RES napisano? A lahko malo opazuješ, kako se ljudje po mestih sploh pogovarjajo? In ljudje s psmi?
“Kdaj pride pri tebi na vrsti post o otrokih in boš prilepila vse slike ameriških otrok, ki so se pretepali, streljali po šolah, itd.? In bi morali nositi nagobčnike?”
Dragi Aleš, če bi imeli tisti trije bullmastifi nagobčnike, potem ta človek danes ne bi imel strahov! In jaz bom lepila toliko slik kot bom sama hotela, hvala za nasvet. :evil:
http://24ur.com/novice/slovenija/psi-ogrizli-cloveka.html
18.06.2008 ob 14:01
@Ana: Ni mi čisto jasno … Hočeš povedati, da je žival zgolj nekaj, česar se ‘navadimo’ in nanjo pozabimo. Če ja, sem besna: Žival je vendarle živo bitje in ko se odločimo, da bomo skrbeli zanjo, to pomeni – dobro skrbeli.
@Stalker; Long tajm nou sin:) Ko sem začela pisati ta prispevek, sem dejansko imela pred očmi sliko otroka (svojega, da me ne bo kdo česa obtožil), kako se dere na balkonu, priklenjen na vrvico, pred blokom pa pušča svoje smrdljive sledi. Prepričana sem, da bi me v trenu oka zaprli, pretepli ali me še kako huje potolkli. Ko gre za živali pa … jebi ga, saj so ’samo živali’. Me zanima, kaj bi rekel policaj, če bi ga poklicala, ker nekdo ne vozi svojega psa na sprehod?
@M: Pes ni ničesar kriv, za pristojne službe (ali jih sploh imamo??) pa nisem čisto prepičana. Če ne znajo odvzeti otroka staršem, ki se nad njim izživljajo, močno dvomim, da je komu mar za zanemarjeno žival. Bedno.
@Simona: Se strinjam. Pes odraža karakter lastnika (v kolikor ga ta sploh premore). To, da so živali nadomestki otrok staršem, otrokom pa malce boljše igrače … pa je ogabno. A zavetišča (in zapori) so že tako polna(i) … Kam bi dali vse te pse in – ljudi??
@Dajana: Vsakdo ima pravico do izbire in vsak možnost, da svojega mladiča (človeškega ali živalskega) vzgoji tako, kot je treba. Če se mene vpraša, veliko raje gledam srečnega človeka s srečnim psom, kot pa nesrečnega človeka z nesrečnim otrokom. Majhen pes, velik pes ali pa mačka – meni je to eno in isto in čeprav (kot sem že zgoraj napisala) nimam izkušenj s psi, verjamem, da ob normalni vzgoji ni psa na tem svetu, ki bi ga bilo treba nenehno vezat, mu na gobec tlačit nagobčnik in se dret nanj.
@1danica: To se meni zdi odgovorna odločitev. Nimaš živali, ker veš, da ne moreš dobro zanjo poskrbeti. Tudi jaz dobim precej bebav izraz na obrazu, ko čoham sosedovega labradorca, in neskončno uživam, ko mi ga med dopustom zaupajo v varstvo, a to še ne pomeni, da bi imela psa v stanovanju (predvsem ob vseh obveznostih, ki jih imam čez dan).
@Martin: Če ne boš bral, se ne bom trudila:-P Samo nos bom zavihala ob misli na odvetnike …
@Feniks: Hmm … virtualen pes? Da si zgolj iz kaprice uničim še zadnjih pet minut tišine? Ne, hvala.
@BB: Tamaguči? Kaj ni to že stvar polpretekle zgodovine? Japonci so ziher iznašli še kaj bolj domiselnega in živahnega. Drugače pa na netu obstaja milijon igric, kjer krmiš male živali. Samo … s tem se verjetno ne da ‘pecat’ sosedovega tipa? Hmmm …
@Coprnca: Ja, sem že razmišljala o tem … pa ne vem točno, kaj naj prijavim: Prekratko vrvico? Preglasnega psa na balkonu? Dva cucka v garsonjeri? Po mojem se mi bo kdo režal, sploh, če bo priletel mimo ravno na tisti dan v tednu, ko cucka dirjata po hodniku. Z zgornjo sosedo sem že debatirala, stric iz spodnjega štuka je, hmm … (kako naj se izrazim?) malce čuden, lastnica malih kepic pa še pride na vrsto. Bomo videli, če se da kaj zlepa doseči.
@RazbOjniK: Borci za pravice živali niso več ‘in’, sploh, ker niti tisti, ki se borijo za pravice ljudi, ne dosežejo nič. Lušten svet, kaj naj rečem?
@Katarina: Od tebe bi pričakovala točno tak komentar;) Kastrirane mačke, je rekla:-D
@Alenka: Veseli me, da obstajajo tudi Lastniki. Misliš, da bi še lastnike lahko česa naučili???
@Aleš: Čisto preveč se trudiš in v konkretnem primeru – preveč pričakuješ;-)
18.06.2008 ob 15:55
@Dajana, a pa tvoja papiga tud kdaj bloga? ;-)
Drgač pa - zanimiva tema, nimam prav kej prispevat pametnga … ali pa … hmm …
Lahko povem, da je prekleto težke odločiti se, ko vidiš, da bo tvoje življenje v nadaljevanju verjetno tako, da bi bilo za hišnega ljubljenčka slabše, kot je trenutno, in da takrat ljubljenčka raje pustiš v varnem pristanu, iz katerega dviguješ sidro. K sreči sem imel dvakrat v življenju to možnost in je bil tak tudi dogovor - sicer bi bilo moje življenje v minulih letih bistveno drugačno, prežeto s skrbo za (dokaj neumno) žival, katere enostavno ne bi hotel zapostavljati. Eni ljudje te možnosti nimajo in ko jih življenje zanese na drugačen teren, pač ne sprejmejo primernih standardov za dobrobit živali. Seveda je žalostno, da potem po malomarnem žival(ico) zapostavljajo - in še bolj grozno je, ker to bitje potem najeda drugim, ker je pač nevzgojeno, saj lastnik še sebe ne zna formirati.
Dejstvo je tudi, da je včasih zelo težko najti nove, boljše lastnike, in da je prepustitev živali usodi zavetišča, kjer jih po nekem času verjetno tudi usmrtijo, nekaj najbolj okrutnega, kar lahko človek sklene.
Je možno take manj skrbne - ali pa kar malomarne - lastnike spremeniti? Težko. Spremeniti se morajo sami, za to se jim mora pa kaj intenzivnega zgoditi. Če gre za stare gospe, ki so svoja učna leta pustile že daleč za seboj, je to vsaj iluzorno pričakovati - dolgoletno ponavljanje napak namreč zabetonira le-te v podzavest in postavi močan obrambni mehanizem pred spoznanjem lastne zmote/pomanjkljivosti.
Psi pa itak rabijo trikrat dnevno sprehod po pol ure ali uro, ali enkrat dnevno po 10 ur :-). In đukci pač vedno ostanejo na razvojni stopnji 2- ali 3-letnega otroka, tudi po desetih letih, ko si lastnik/ca morda zaželi, da bi že končno znali sami odkleniti vrata, se sprehoditi, spotoma še kupiti maslo in žemljice, posesati dnevno sobo in vsaj enkrat zadržati svoj lajež, ko poštar prinese kakšno priporočeno pismo. To je enim morda celo všeč, saj kuža potem nikoli ne gre na svoje (recimo, da bi spokal kufre, vzel skledico, spraznil vse konzerve iz hladilnika in na mizi pustil pismo Dear John, podpisano z šapico) in v tem vidijo priložnost za neskončno podebiljenost lastne persone.
Nagobčniki pa - odvisno od popadljivosti psa, njegove velikosti, neomajnosti lastnika pri vzgoji in tudi zunanjih dejavnikov (mularija na avtobusu -> nagobčnik (za psa, hehe, ne za mularijo); razen, če je cucek žepne izpeljanke, kot je gospodična Coof-Aagh, ki mi je krajšala dneve dolgotrajnega bolniškega okrevanja).
Đukci so fajn pa kjut, so pa tut orenk odgovornost. Če ne skrbiš zanje, so živčni, depresivni ter zoprni. Niso za vsacga (tko k otroci ne, al pa recimo ful močni motorji.)
18.06.2008 ob 16:35
Kje je Jadranka Juras, ko bi lahko ukrepala? :D
Prav mrzim ljudi, ki niso sposobni poskrbeti za živali, ki si jih nabavijo. Potem pa zvečer na kavici veselo razlagajo, kako je njihov cucek oh in sploh, pa še z rodovnikom, imajo ga pa zaklenjenega doma. Še bolj mrzim ljudi, ki imajo nevzgojene pse in ti nalajajo vsakega mimoidočega. Potem pa so še pametni, da pes pa res ne bo nič naredil.
Enkrat sem z otroci šla na sprehod, ko je izza hiše pritekel mali nadležen cucek in začel lajat na njiju. Naenkrat sta oba splezala name in kričala, stric lastnik pa se je izza ograje drl, da ne bo nič naredil. Ko je drugič to rekel, sem mu ukazovalno razložila, da bom psa zbrcala, če ga takoj ne odpelje, ker na meni visita dva prestrašena otroka. Ne moreš verjeti, kako hitro je gospod odpeljal cucka.
18.06.2008 ob 16:49
“Oslarijo, da imajo ljudje pse, da se z njimi pogovarjajo, je potrdil veterinar (bil…”
Dajana, zakaj je to oslarija?
18.06.2008 ob 17:51
@zloba: Long tajm nou sin…
Kako? Že dolgo ni greha? Kaj hočeš reči?
Saj smo “tu” naokoli, samo ni vedno časa še za komentarje podajat sploh pa ne na estrogenske literarne izlive. :)
18.06.2008 ob 17:52
@si.r: Na žalost ne zna niti govoriti. ;) Baje, da se nekatere papige (moja je skobčevka, stara eno leto) naučijo - po eno besedo. ;) Ne vem, zakaj bi bilo treba lastnike psov spremeniti? Jasno, da ima lahko vsak psa ali katerokolo žival. No, ponekod je baje treba dobiti soglasje stanovalcev. Gre za to, da ti ne ogrožaš drugih ljudi. Ali pa da jih ne motiš, tako kot psi - Zlobini sosedje. Na Dunaju mora biti vsak pes v mestu obvezno na povodcu in obvezno mora imeti nagobčnik. Tako sem bila pač navajena. Ko sem prišla po desetih letih v Ljubljano, sem videla, da je tukaj ogromno psov, ki sploh privezani niso. :(
@1danica: Jaz nisem rekla, da je to oslarija. Napisala sem, da je veterinarka rekla, da imajo številni ljudje pse zato, ker so osamljeni in da se imajo sploh s kom za pogovarjati, za koga skrbeti.
18.06.2008 ob 18:00
In tebi se zdi, da to ni res, ali da ni prav?
Meni se zdi, da nimam pravice odločati, kaj je prav. Za nekatere je morda bolj prav imeti okoli sebe živali kot ljudi.
Za nekatere, se bojim, je pa to edina možnost, ker iz kakršnega koli razloga ne morejo biti med ljudmi. Velja tako za vrstnike kot za člane ožje in širše družine, vključno z otroki.
18.06.2008 ob 18:35
1danica: Nisem rekla, da je prav ali ne, rekla sem, da je tako. Tako pač je. ;)
18.06.2008 ob 21:02
Oprosti, ampak kam v tem kontekstu spada (tvoj) izraz “oslarija”?
18.06.2008 ob 21:14
1danica: Pa saj ti govorim, da to NI MOJ izraz!!! To je nekdo drugi rekel, no. :evil:
18.06.2008 ob 22:20
@Martin:
Ne štekam, kaj ti ni jasno. Če je pes popadljiv, naj ima nagobčnik, tudi če je na vrvici. Za mojega psa, ki ima 2 kg in je med drugim že več let skoraj popolnoma brez zob, je to nepotrebno mučenje. In tudi ko je imel zobe, bi si jih na tvoji nogi kvečjemu polomil. In s psi komuniciramo, ja, saj je tudi treba. Vendar ta komunikacija ne nadomešča pogovorov z ljudmi!!! Človeku, ki ta komunikacija nadomesti pogovor z ljudmi, je kvečjemu retardiran. Svojemu psu pač ne berem svojih prispvkov na blogu in ga ne sprašujem za mnenje o novih zakonih.
@Dajana:
Ne morem verjet, da imaš papigo … verjetno jo imaš zato, da z njo klepetaš, ker nimaš stikov z ljudmi … ko nisi na blogu seveda. Zdaj razumem, od kod ti taki zaključki. Kje si našla takega bebca od veterinarja (saj ne, da ne obstajajo), ali pa si ga malo narobe razumela. Mislim, da je poanto, ki gre tebi tako v nos, dobro opisala Alenka. In to je vse in povsem razumljivo … brez napihovanja in psihologiziranja za prazen drek. Kar se perverzij tiče, pa lahko rečem, da ni bolj perverznega od para, ki ima otroka, čeprav ni za otroka. Par, ki se namreč odloči raje za psa kot za otroka, sigurno ni za otroka in je bolje, da ga (še) nima.
@Black Betty:
Tudi majhen pes je žival … enako kot velik. In te fore z baterijami so milo rečeno infantilne. Veliko raje vidim lastnika s tečnim majhnim psom kot s tečnim in še napadalnim velikim. Menim namreč, da bi tak lastnik imel tudi velikega psa podobne narave. Kar je še toliko bolj nevarno. Moj je na primer eden izmed “baterijsko” obrekovan in še terier, pa ni niti tečen, niti napadalen. Zakaj imam malega in ne velikega? Zato, ker živim v stanovanju z atrijem in se mi zdi to za takega psa povsem dobro in zadovoljivo okolje, medtem ko za kakšnega volčjaka pač ne bi bilo. In predvsem zato, ker velikega psa ne bi obvladala. Če bi ga še tako vzgojila, bi imela občutek, da je le premočan zame, če se mu kdaj, PRVIČ, kaj odklopi. Pri malem sem ziher, da ga imam pod kontrolo. Na sprehodih sem se pa na žalost že soočila z nešteto lastniki velikih, najbolj prijaznih psov na svetu, ki se jim je, o, šment, Prvič utrgalo, še nikoli ni kaj takega naredil. No, pri mojem je vseeno, ker ga dvignem, tudi če bi bilo prvič, kadar se mi sprdne. In seveda velik pes potrebuje dolge in hitre sprehode, večkrat na dan, česar jaz ne morem nudit redno. In mojemu sta dva krajša sprehoda plus gonjenje po atriju žehudo utrudljiva zadeva in je srečen. Ogromno velikih psov pa pač ni ravno srečnih, ki jih imajo bolj za postavljanje, da ne bodo sosedovi rekli, da imajo baterijo doma. Meni se zdi odločitev za majhnega psa predvsem pametna, v kolikor nisi reden “popotnik” v malem in nimaš večje parcele.
@Razbojnik:
Večina psov danes nima več kakšne prave veze z naravo, ker so vsi križani in pravzaprav deformirani, tudi če so rodovniški. Nek buldog na primer ne preživi v gozdu niti en teden. Moj pes je na primer sorta, ki po difoltu hitro izgubi zobe, kar pomeni, da že v prvi polovici življenja sreba skoraj samo še kašico … hehe … Ugodi pogoji že morajo bit, se strinjam … da bi si pa mislili, kako v naravi dobro preživijo, pa bohnedaj, ker sicer ne bi potrebovali zavetišč. Redki psi namreč v naravi, sami, preživijo, kaj šele, da bi se imeli dobro. Najbolje se odrečejo lovski, pa še ti ne vsi (kakšen jazbečar ga že najebe).
@zloba:
Ja. Jaz osebno pa najhitreje potegnem črto pred tistimi lastniki, ki imajo spuščene pse in že vnaprej vreščijo, da ne bo nič naredil, ko te mrcina ne pusti in ne pusti na miru. Pri nas je vrvico preprosto treba zahtevat, ker so lastniki večinoma totalno nevzgojeni, njihovi ubogi psi pa tudi. Jaz imam svojega večinoma na vrvici (na fleksiju), ker bi sicer že prinesla domov samo še obglodane kosti. Preverjeno. Hvala bogu ne potrebuje veliko in še atrij ima.
18.06.2008 ob 22:29
Res?
19.06.2008 ob 00:17
Ne zaradi kaprice, zaradi zbujanja empatije, čeprav mislim, da ne bi pomagalo, mišljeno je kot šala ;)
19.06.2008 ob 00:37
“Ni mi čisto jasno … Hočeš povedati, da je žival zgolj nekaj, česar se ‘navadimo’ in nanjo pozabimo. Če ja, sem besna: Žival je vendarle živo bitje in ko se odločimo, da bomo skrbeli zanjo, to pomeni – dobro skrbeli.” - neeeeeej. orisala sem MAČKO…hkrati pa povedala, da bi mi bilo skrajno hudo, če je več ne bi bilo med nami…navezanost pa je, ja. še kakšna. ampak tu človek izkorišča žival…at some point. ne gre za nesebično ljubezen ;)
skrb za žival je zame avtomatizem - naravni…prav zato, ker živi z mano in je nočem videti shirane ali mrtve - tu ni debate…hočem le reči, da je oklepanje živali ena naša hiba…ki se velikokrat sprevrže v banalnost
19.06.2008 ob 01:02
@Zloba:”… Veseli me, da obstajajo tudi Lastniki. Misliš, da bi še lastnike lahko česa naučili???…”
Enkrat sem nekje objavila, ko so se pritoževali nad psi:
“…Ma ne prekleti pesi! Prekleti lastniki!! Sej gotovo poznaš tisti izrek: pes je tak kot gospodar…!
Priznam, lastniki psov smo res pogosto neuvidevni!
Ampak tako kot ljudje nismo enaki, tudi psi niso! Zato mi oprostite, če se sedajle postavim v bran (vsaj nekaterih) psov!
Bala sem se psov! In se še zdaj bojim kakšnega, ki me grdo gleda! Pa vendar, naj pristavim komentar, kot bi ga napisala moja pesa Črna in bi bil pa približno tak:
“Veš, saj psi smo res grozni! Se še spomniš, kako si me reševala iza ograde pod Golovcem, ko sta me scufala dva razgrajaška kraška ovčarja? Velika vsak za dve mene (sama imam 27,85 kg in sem prava labradorska manekenka). Sta se podila za mano, renčala in me grizla. Jokala sem a ni nič pomagalo. Tebi nas je končno uspelo ujeti! Enega ti je uspelo odgnati z glasom, drugega pa si morala tiščati k tlom, da sta me tvoji prijateljici uspeli pripeljati na varno. Pes te je ogrizel, a ker te ponavadi zebe, si bila dovolj oblečena, da se ti nič ne pozna. Meni pa se je. Moja veterinarka se je zelo potrudila in mi je do polnoči šivala rane. Desna sprednja, predvsem pa zadnja taca sta bili skoraj v koščkih. Sledovi zob pa tudi na gobčku. Vidnih sledov ni več, veš pa, da še danes pred psi počepnem, se sploščim in čakam kdaj bo najhuje mimo! Za lastnike tistih pasjih bedakov, pa sam bog ve, kje so bili!
Zraven pa tudi veš, da ljudem nič hudega nočem! To, da se zapodim proti njim, je samo znak, da sem izredno komunikativna in bi vam rada pokazala, kako rada vas imam. Moj rep mi skoraj odpade, ko kažem naklonjenost. Si mi vcepila ljubezen do ljudi, ko smo se podili po raznih gozdovih ter iskali izgubljene in naveličane tega sveta. Še najlepše pa mi je bilo, ko sva se udeležili tistega obiska v Pediatrični kliniki. Ko smo odhajali, smo obljubili, da ponovno pridemo in poskušali ohraniti v spominu le iskrice v očeh otrok ter pozabiti na gole glavice brez las in kapljajoče infuzije.
Nismo vsi enaki, kajne!” …”
Sem skoraj deset let šolala Lastnike in lastnike psov. Od tistega kje ima pes rep in kje gobec, do pobiranja kakcev, obnašanja v naseljih,…, do iskanja ljudi (gozd, ruševine, lavine). In moj zaključek: Enega recepta, ki bi veljal za VSE, NI!
19.06.2008 ob 07:28
@SimonaR: Ko sem govoril, da pes rabi naravno okolje nisem mislil na njegovo preživetje v naravi, ampak to, da rabi biti zunaj, na svežem zraku, z vsaj nekaj gibalnega naravnega okolja, travo, kjer lahko označi svoj teritorij in zemljo, kamor se lahko “userje”. Psi so vendarle bili vzgojeni za lovce in čuvaje… Se pa strinjam, da današnje deformacije od psov same ne bi preživele (verjetno bi kakšen bežal še pred malo bolj divjim vaškim mačkom …:)
19.06.2008 ob 15:47
Sem lastnica dveh psov v bloku, pa se podpišem pod post. En moj je strašni ‘lajavec’ - laja, ko je navdušen, ko vidi goloba :), ko trenira, ko se boji, ko se jezi … ampak v stanovanju ne! Psička enako. Pred blokom se ne zadržujemo, na sprehode hodimo v gozd ali bližnje hribe, treniramo v pasji šoli in ne teroriziramo sosedov. Poznam nemalo pasjih lastnikov, ki se ne ozirajo na okolico, ker je njihov pes kot češ član družine in se ne mislijo prilagajat. Moja psa sta prav tako člana družine, s tem, da naša družina tudi brez psov zna živet tako, da ni drugim v breme. In ti isti lastniki imajo tako zafrustrirane pse, ker se obnašajo do njih kot do orok. Pes ni otrok, je žival! In tako ga je treba jemat. Ti reveži seveda neprestano bevskajo in na tak način sproščajo energijo, ki se je nabrala v njih. Utrujen pes je priden pes :)
Dejstvo je: v bloku pes nima kaj noret, lajat, divjat (razumem samo pse z ločitveno tesnobo - ampak tudi to se da rešit, če se hoče), lastnik mu namreč mora omogočit dovolj pasjega življenja, ga utrudit, zaposlit zunaj, doma pa pes počiva. Vsaj pri nas je tako.
Tistega lastnika s psičko iz zavetišča pa le opomni, da ne ravna prav. Če ne bo nič zaleglo, me lahko kontaktiraš na mail - zadeva je glede na tvoj opis zrela za inšpekcijo, s tem pa imam kar nekaj izkušenj. Še vedno pa lahko prej poskusiš s prijaznim opominom.
Dajana, ponavljaš se. Jaz se pogovarjam s cuckoma, moj fant tudi. In imam raje živali kot ljudi, pa kaj? Moja stvar.
19.06.2008 ob 15:59
Dajana: se pa strinjam s štrikom. Pes mora biti v urbanem okolju na štriku. Najbolj mi gre na živce, ko leti pes proti nam in se že od daleč derem lastnikom, naj ga primejo in vedno dobim enak odgovor: saj ne bo nič! Pa đizs, kako vejo, da ne bo nič? Kaj če mojadva napadeta? Moja psica npr. ne prenese nemških ovčarjev, ker jo je enkrat en napadel in te posledice nosimo mi, ki se jim zdaj moramo izogibati, tisti lastnik pa ne.
19.06.2008 ob 23:14
@RazbOjnik:
Aha … razumem in se strinjam.
20.06.2008 ob 14:27
Tukaj članek z Dnevnika na temo, o kateri sem pisala:
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/328089
2.07.2008 ob 20:48
Rotvailer napadel štiri deklice:
http://www.zurnal24.si/rotvajler-napadel-deklice/novice/crnakronika/56757
2.07.2008 ob 20:59
Dajana, shit happens … Tko, k prometne nesreče. Noben jih ne pričakuje, ampak pol so pa vsi pametni.
3.10.2008 ob 14:05
čudne igre maš ti to;)