Po novem – poslušam radio. Stanovanja se namreč še vedno nisem navadila in tisti ogromni prostori brez zvočne kulise delujejo precej prazno. Če sem prej v enem prostoru spala, jedla, štocala po računalniku, gledala TV in poslušala glasbo, sedaj premorem cele 4 sobe in v vsaki je nekaj – v eni računalnik, v drugi televizija, radio pa je pristal v kuhinji.
V resnici sem prav nad radiem najbolj navdušena. Pozabila sem že, kako simpatična napravica je to, ko nikoli ne veš, s katero pesmijo te bodo presenetili, ko čisto nepričakovano slišiš komad iz svojega otroštva, ob katerem ti gredo še vedno kocine pokonci. Informativne oddaje so obvladljivo kratke in postrežejo z ravno dovolj podatki in kar je najboljše – ni butastih, trapastih, kričečih oglasov v stilu ‘top-shopa’.
Ko sem danes zjutraj stikala po kuhinji za ostanki kave sem seveda najprej navila radio do konca, v upanju, da me bodo strici spet prijetno presenetili s kako spodbudno pesmico za dobro jutro. Namesto tega se je iz črne škatle izvilo opozorilo, da naj se čim prej odpravimo na Brnik (če slučajno imamo tam kaj početi), ker se z današnjim dnem začenjajo izredne razmere. V goste prihaja sam vladar sveta, gospod Grmiček.
Moje navdušenje je bilo brezmejno. Ob zadnjem obisku predsednika Amerike sem živela še v študentskem domu, v Rožni dolini. In ker je obstajala minimalna možnost, da se bodo gospod morali zapeljati do vile Podrožnik, so nam v študenta spustili hordo specialcev, ki so pretaknili naše sobe, zapečatili vsa okna, iz katerih bi kdo teoretično lahko le videl cesto, po kateri se bo vozila njegova gnada in nam prepovedali premikanje kamorkoli v smeri proti Rožniku. Otrokom so zaprli vrtec, ceste so bile zabarikadirane, vse zato, da se potem po tisti cesti nihče ni peljal, niti blizu ni prišel.
Ko je nekomu potegnilo, da gospoda pod Rožnik ne bo, se je življenje na hitro vrnilo v stare tire in spet smo vsi normalno dihali. Smo se pa malo zamislili nad vsemi protokoli in rompompomom, ki spremlja obiske tako pomembnih gostov, kot je predsednik ZDA. Mi smo takrat v študentu zgolj ‘živeli’ in čisto nikogar motili, pa so nam fino omejili naše ozemlje, zato prav nič ne zavidam vsem poslovnežem in popotnikom, ki se v teh dneh odpravljajo kamorkoli.
Še manj zavidam tistim ljudem, ki čisto slučajno živijo ob katerikoli od točk, po katerih bodo vlačili velepomembnega gosta. Njihovo življenje bo v naslednjih nekaj dnevih precej zaporniško in nadzorovano. Svojevrsten Big brother show bodo imeli.
Pojma nimam, kake načrte sploh imajo z gospodom Grmičkom in pošteno povedano – dokler ga ne bodo vlačili po poteh, po katerih stopa moja noga, mi je čisto vseeno. Veseli me, da se bodo naši politikanti naslednjih nekaj dni počutili blazno pomembne in da bo marsikateri od njih osmislil večino svojega življenja. Veseli me, da bodo polno zaposleni vsi novinarji naše podalpske deželice, da bodo mastno služili hotelirji in da bo kje v nezavest padla kaka uniformirana uradnica, ki ji bo pot prekrižal postaven varnostnik.
Vsako tele ima pač svoje ‘vesele’. Jaz bom najbolj vesela, ko bo ves trušč mimo in ko bom na radiu spet ujela kako simpatično pesmico. Ob raznih opozorilih in omejitvah namreč postanem rahlo – sitna.
6.06.2008 ob 12:06
Veš kaj, Zloba: Ko ga j e b e. Samo to imam za povedat o njemu, kajti zame je niko i ništa in če bi se slučajno odločil da se bo zapeljal po Kidričevi v Novi Gorici in bi mi kdo rekel da moram zaradi tega zapreti balkonska vrata (in posledično trpeti v peklenski vročini, ker je moj balkon pač obrnjen proti soncu) bi ga poslal v tri p.m. Toliko sem človek kot Grmiček in moje pravice zaradi njega pač ne bodo kratene. Konec debate
6.06.2008 ob 12:11
Uf, takle pomp iz mene povleče vso sitnobo, za katero še vedela nisem, da jo premorem. Ko pride kaka velepomembna delegacija (kaki evropski uradnički) v Uniona, ne smeš iti po pločniku pred vhodom, da jim slučajno ne bi prekrižal poti … Včasih me prime, da bi malo zaglumila, da pod jakno skrivam kako orožje - in pa pa pa!!! Sam verjetno še za v žaro ne bi nič ostalo od mene, he he. Drugače pa - radio je res fajn!
6.06.2008 ob 13:48
Haha, mene je pa včeraj radio spravil ob živce … Danes ga še nisem prižgala ;-)
6.06.2008 ob 14:23
ah, a to je že zdej? ne vem, kaj sploh rabmo met grmičevje na obisku, tle v rožni dolini ga je drgač čist dovolj ;) tko da upam, da ga sem res ne bo. no, upam tut, da se bo dal kukrtok normalno gibat po ljubljani - čeprav je zarad vseh gradbenih del, nesreč in prevažanja velepomebnih delegatov, ki imajo bojda neki opraviti s predsedovanjem slovenije eu, to že tako bolj težko.
6.06.2008 ob 18:06
He, he, ne vpraš ;) Živim namreč ob poti za na Blejski grad. Vsak teden najmanj ena delegacija :mrgreen: tiiiiluuuuu, liiiluuuu! Sploh več ne gledam, kdo se vozi.
V bistvu mi pa grejo bolj na živce poroke. Vsako soboto! Petkrat na dan. Piiiibiip, biiip, biiiiiiieeeeeeep, beeep …
6.06.2008 ob 19:05
Kar se tiče grmička je po moje pomembnost obiska umetno napihnjena s to famo okrog varovanja. Sicer pa jaz mislm, da če je potrebno nezga človeka tako zelo varovat, je že nekaj narobe z njim, če ima tolk sovražnikov.
Sam dost večji fenomen od grmička je pa zame neka glasbena skupina, ki pred k nam šele septembra in je junija že razprodala vnaprej dva koncerta. Pri čemer je strežnik za internet prodajo kart od navala kar konec storil. Ampak fora je, da jaz nikdar slišal za to skupino. Res ne gledam velik TV, samo za rebelde pa prvič čujem. To pa je znak, da je nekaj narobe z mano. Samo kaj?
6.06.2008 ob 20:31
Piss on bush so it’ll grow faster :-)
7.06.2008 ob 11:12
evo zloba, ker take grdobije pišeš, bodo še tebe vzeli pod drobnogled :D Ampak, mogoče pa boš lahko kakega simpatičnega varnostnika poslala v trgovino po kruh ;)
Jaz se ob vseh teh obiskih prav veselo nasmehnem, ker se ne vozim z avtobusom/avtom in moje gibanje ni omejeno. Ob pogledu na Busha pa se vprašam, kdo je večja lutka: on ali miss Amerike.
7.06.2008 ob 12:11
Bo treba malo potrpeti. Konec koncev so ravno prebivalci Ljubljane tisti, ki jim ponavadi ni treba v dom, ko gredo na srednjo šolo, največkrat še za faks ne, na preiskave v klinični pridejo prej kot v eni uri, ne tako kot kdo, ki ima samo do Ljubljane uro in pol, potem pa še pot skozi mesto. Potem so tu še druge inštitucije, prednosti torej cel kup. Kakšen minus vam ne bo škodil.
Pa da ne bo pomote - nikoli ne bi živela v Ljubljani. Pogledat jo že grem tu in tam, to mi pa tudi povsem zadostuje.
9.06.2008 ob 09:36
Skozi okno že celo jutro vsake toliko nad Ljubljano vidim kakšno bojno letalo. Zgleda, da so tole varovanje resno vzeli. Če bo orenk pizdarija, bodo s ketne spustili še mene :-)
9.06.2008 ob 14:39
A si tolk nevaren?
9.06.2008 ob 15:31
glede bushija, a kdo ve kje dobim povrnjeno za ves bencin in osnazevanje k cakam k idiot v kolonah,pa k morm te dni placevati avtocesto da sploh pridem na delo? tud tolk ni bil nobeden,da bi, ne vem,sredi vasi nabil opozorilo na oglasno tablo,da nas bodo skoraj odrezali od sveta.. ob naslednjem ameriskem predsedniku bo bolje. upam.
aja,draga zloba,en lep pozdravcek po dooolgem casu. mal sem se izgubil;)
11.06.2008 ob 08:59
Zloba,
tudi jaz sem zadnje čase na radiu. Zjutraj, ko se poganjam. To in sprehod do službe je postal moj najljubši del dneva med tednom. Čas, ko so dovoljene sanje. In jaz tako rad sanjam … in potem tudi meni vdrejo zjutraj, včeraj navsezgodaj zjutraj, z obiskom ameriškega predsednika. In sem se prestavil tudi jaz nazaj, na njegov prejšnji obisk. Sem na FF pisal izpit in vzdušje je bilo naelektreno in svečano obenem. Vsi so nekaj pričakovali, ne vem kaj. Kasneje sem bil na kosilu (Pub Legende). In potem se je vse ustavilo: študentje, natakarji, pijančki ob šanku, vsi so se v nekem trenutku znašli ob Tržaški. Jaz sem ostal v gostilni, sam z pizzo in vodo na mizi. Potem so vsi prišli nazaj. Nekaj časa so še govorili o tem kar so videli in poskušali povezati z tem, s čimer so jih že nekaj tednov filali po televiziji, radiu, časopisih … In ko so specialci pospravili ležeče ovire, se je spet vse vrnilo v svoj tok. Študentje smo pospravili svoje pizze, pijančki pa so naročili novo rundo in si ponovno pripovedovali, kje in kdaj so skrenili … In jaz sem šel v študenta in do včeraj pozabil, da je stric Clinton bil na obisku.
In Zloba, veš kaj se je v tem ciklusu spremenilo? Nič, prav nič. Razen nas. Ne znem si razložiti tega: vsi se spreminjamo in nič se ne spremeni. Ah …
LP,m