Po desetih letih življenja v Ljubljani so se končno danes zjutraj vse zvezde in vsi planeti (pa še Luna za boljšo statistiko) spravili v meni naklonjeno kombinacijo, priklicali Sonce in mi privoščili to, o čemer sem sanjala že nekaj časa – popolno sobotno jutro v centru Ljubljane, s kavo ob Ljubljanici, izletom na tržnico, gužvanjem med stojnicami in vonjem po svežih žemljicah.
Življenje v centru mesta pač ima svoje prednosti. Zjutraj svojo rit dvignem iz postelje celo uro kasneje, namesto cijazenja v koloni pločevine se do pisarne sprehodim, popoldne pa se smejim ljudem, ki sedijo v svojih pločevinkah in molijo, da bi še pred temo prišli domov.
Ob vikendih ni potrebno maltretirati otroka, ga preganjati iz postelje, posiljevati z zajtrkom in tlačiti v avto, da bi vsaj približno dovolj zgodaj prišel do tržnice in si privoščil svojo kavo z mlekom. Če ti seveda prej ne zmanjka volje. In če uspeš najti parkirišče. Običajno sem že ob misli na vso to proceduro raje izbrala izlet v lokalni supermarket in kavo v enem od fužinskih kafičev.
Danes pač ne. Danes sem se prebudila in se brez kake posebne muke na vse zgodaj znašla sredi tržnice.
O ti milina, o ti nebeški užitki. In vonji. Postano zelje in izpušni plini, po novem na tržnici parkiranih vozil. Navdušujoče. Čudovito. Kot teta moja draga, ki v soboto dopoldne kupuješ 25 kilogramov mesa in mesarja ozmerjaš s kretenom. In ti ista teta, ki narediš vrsto do Tromostovja, ker želiš svoje pečenice, krvavice in klobasice trikrat stehtati, res si čudovita. In ti, moj ljubi natakar, ki ne ločiš kave z mlekom od one s smetano, ki se še v življenju nisi nasmehnil in ki ti na kraj pameti ne pade, da bi kogarkoli postregel v kake pol ure, osrečil si me.
O ti bela Ljubljana in še bolj čudoviti Ljubljančani, ki sredi mesta kričite na svoje otroke, ki hitite, kot da se svet podira, ozmerjate prodajalce in drug drugega, se zaletavate s svojimi cekarji in torbami, se pulite za zadnjo solato in si v usta tlačite ukradene jagode.
Hvala bogu za turiste, ki so edini, ki v Ljubljani in v sobotnem dnevu še vidijo nekaj lepega. Ki jih ne zvija ob gužvi, ki ne razumejo zmerljivk, ki cenijo sveže sadje, pogled na grad in čudovito, sončno jutro. Tako zelo nasmejani in zgovorni so, da se jim nasmehne še moj sitni natakar, da stric s kapuco neha kričati na svojega mulca in da sitna damica neha zmerjati svojega dragega.
Eh ja, včasih ni dobro preveč pričakovati. Niti od sobotnih juter. Čeprav, ko vidiš vso nestrpnost in nezadovoljnost, ko nanjo pogledaš iz svojega fotelja in izza dišeče kave, se lahko samo nasmehneš. Dobro ti gre, resnično dobro ti gre. Dokler nisi del histerije, ki te obdaja, dokler te ne iztiri kos mesa ali nejevoljen otrok, si (očitno) lahko precej srečen.
In tako je popolno sobotno jutro v Ljubljani resnično bilo – popolno. Naj bo tak še dan.






26.04.2008 ob 12:34
Popolno jutro v Ljubljani je, ko vidiš tablo, ki ti pove, da zapuščaš Ljubljano :D
26.04.2008 ob 13:00
Insomniac: :)
26.04.2008 ob 13:44
Zadnjič sva z mojo mami sedeli v enem od ljubljanskih kafičev in mami mi enkrat reče:”Poglej te ljubljanske depresivce.” In res, ko sem postala pozorna na ljudi, ki so hodili mimo kavarne, sem opazila, da so bili vsi zdolgočaseni, slabe volje, zunaj pa je sijalo (po dolgem času) močno sonce. In če to ni razlog za vsaj en majhen nasmeh, potem pa res ne vem…
Mogoče pa znamo samo prišleki v Ljubljani uživati vse njene lepote. Ljubljana je tudi meni postala všeč šele, ko sem se odselila :D
26.04.2008 ob 14:41
Jaz sem pa polnokrvni ljubljančan celo življenje in imam rad svoje mesto. Mojca, tisti depresivci niso nujno ljubljančani, saj v našem mestu živi verjetno vsaj 50% prišlekov. Pa tudi dnevnih migrantov je ogromno. Ljubljana mi je draga, kava pa predraga :)
26.04.2008 ob 14:43
http://www.youtube.com/watch?v=Qso6sSr4w_Y
;)
26.04.2008 ob 14:48
Po jutru se dan pozna :)
26.04.2008 ob 15:01
Insomniac Vsem spremembam navkljub me še vedno stisne pristno domotožje, ko zavoham pregret beton in asfalt Ljubljane pa čeprav zdaj živim v zelenju, pod oknom pa se včasih pase tudi katera od divjih živali.
Zloba, se strinjam, da ima življenje čisto drugačno perspektivo, če ga opazuješ z mehko podložene riti in preko roba skodelice ali kozarca. Sem se že zalotil. ;)
26.04.2008 ob 15:20
Jaz sem otroštvo preživel v stari Ljubljani, potem pa sem se preselil v Koseze, ker je malo večji mir. Drugače pa ni nobenega problema priti z avtom v center. Preprosto parkiraš v Tivoliju (kjer je čez vikend zastonj) in se lepo nasmejan sprehodiš, kamor ti srce poželi. In se ne bi več za noben denar preselil v staro mestno jedro. Me pa vedno znova zabava ta fascinacija z nami Ljubljančani…
26.04.2008 ob 17:03
Lepo.
26.04.2008 ob 17:43
Srednje velika in velika mesta so čudovita in histerična obenem. Odvisno, na kakem kraju se nahajaš. Jaz zadnje čase nikakor ne maram it na kavo nekje v območju Tromostovje - Šuštarski most, zdi se mi, da tam vse kar kipi od fensi sončnih špegel in vsega, kar pritiče zraven, tisti ki sedijo, čekirajo sprehajalce, sprehajalci se šetajo, vedoč, čemu so na očeh. Zelo mi je pa všeč predel višje od Šuštarskega mosta, kjer je manj masovnega pretoka. :-)
27.04.2008 ob 02:36
ja, kam si se pa preselila? v center?
bravo!!
in naj bo nova lokacija prijetna:)
27.04.2008 ob 10:03
zelo lep opis, navdušujoče …
dobra domišljija in zagon:)
vau, like it.
kličem: bravo tvojemu pisanju! :)
Ira
27.04.2008 ob 12:03
Se spomniš, kaj semti rekla o mozoljih in podobnih malenkostih? ZATO so se zgodile na oni dan, ki je bil že tako ali tako fuč, da ti ne uničijo kakšnega tako popolnega…
Sicer pa ja, dnevi so veliko lepši, če jih tako jemlješ, s preobčutljim opazovanjem jih zlahka sam uničiš.
27.04.2008 ob 12:25
Insomniac se strinam 100%.Zloba izdajalka.
27.04.2008 ob 13:33
Lepo napisano in vse je res. Še dobro pa, da se človek lahko tako počuti in gleda na stvari, kot sam hoče. Čeprav sem Neljubljančanka in sem bila kar nekajkrat priča takim histerično živčnim izpadom, se mi zdi še posebej pomladanska Ljubljana (in vse, kar zraven paše) zares lepa.
28.04.2008 ob 08:35
Točno to, Zloba… Centra imaš v parih letih dovolj. Čez glavo pravzaprav. Tudi pod prisilo me ne spraviš več tja.
Ali pa sem samo prestar za to mestno zafrkancijo… :)
28.04.2008 ob 08:37
@Insomniac: Kakor kdaj in kakor za koga;)
@MojcaS: Mogoče pa smo ljudje samo - prezahtevni. Sonce, sprehod in kava niso več dovolj za nasmeh;(
@Nordstar; Take imamo radi;)
@Feniks; Mogoče veš, kje v Ljubljani so najbolj udobne blazine in sedeži?
@Anubis; Fascinacija nad vami, Ljubljančani? Hmmm … no ja …
@Marija: Včasih (ob nedeljah recimo) sede tudi strogi center z vso gužvo, ki gre zraven. Zabavno je posedat, srebat kavo in uživat v opazovanju ali pa dobri družbi;) Samo pretiravati ne gre;)
@Katja: Skoraj v center. Toliko, da je vse dosegljivo - peš:) In tenk ju veri meni za dobre želje;)
@Ira; Hvala!!!
@1danica; Heh, a veš, da sem se nate spomnila na to sobotno jutro? Pa te sploh ne poznam;)
@One: Kaj hudiča sem pa spet naredila??
@Cvetkamarjetka; Mislim, da je čisto vseeno, ali smo Ljubljančani, Primorci ali pa Prekmurci … važno je, da se znamo nasmehnit;)
28.04.2008 ob 08:45
@Piskec; Prestar pač ne;)))
28.04.2008 ob 09:46
Name? No ja, pa saj tudi jaz včasih pomislim nate - npr. zaradi prometnih nasvetov, ko se vozim po Zali, ali ko se pogovarjamo o nakupih stanovanj… o nekaterih temah smo pač že rekli kar nekaj besed.
28.04.2008 ob 19:03
V poplavi cenenih (?) dizajnerskih stolov težko najdeš kaj zares udobnega, se pa občutek udobja poveča, če prej hodiš vsaj dve uri. ;) So pa že nasloni za roke velik luksuz v našem gostinstvu, da o kakšni anatomiji ne govorimo. Težko bi vedel kje bi se tvoje malo sedalo najbolje počutilo. :)
29.04.2008 ob 19:48
Najbolj udobne blazine in sedeži so v Feticheju (zravn mačka), so pa ful počasne kelnarce, nabor pijače ni najbolj pester, cene pa indicirajo na znano bolezen “mi smo zlatarji”. V prvem nadstropju imajo nekaj foteljičkov udobničkov unikatičkov.
Izjemno udoben - in prijetno hladen - zna biti poleti tudi guinnessov atrijski vrt, kjer je umni lastnik nainštaliral tiste polkrožne oblazinjene ratanovce, v katerih se človek kaj kmalu počuti kot kos sadja v koktejlu :)