Imam se za človeka, ki trdno stopa po zemlji. Nobenih težav nimam s kakimi bogovi, angeli in demoni, ne ukvarjam se s črno magijo, ne verjamem v usodo, zvezde, horoskope, še manj vedeževanje iz kave ali fižola. Verjamem, da je vsak od nas krojač svojega življenja in zanašanje na kako konstelacijo zvezd ali planetov v trenutku rojstva se mi zdi zgolj izgovor za naše lastne neuspehe.
Edina, kolikor toliko ‘abstraktna’ stvar, ki jo v življenju sprejemam, je nekakšno ravnovesje, h kateremu po mojem teži celotno stvarstvo in z njim tudi jaz. Ne rečem, da se dobro vedno povrne z dobrim in slabo s slabim, a verjamem, da se mora vsak posameznik truditi dati od sebe svoj maksimum.
Jasno je, da moj maksimum ni enak maksimumu kateregakoli drugega posameznika, ne verjamem, da je moj ‘prav’ tudi univerzalni prav in ne, ne verjamem, da obstaja kaka hudo splošna ‘morala’. Gre zgolj za to, da imam kot relativno odrasel posameznik približno razdelan svoj ‘prav in narobe’ in da se v skladu s tem ravnam. Če poenostavim – zvečer hočem zlesti v posteljo in zaspati z občutkom, da sem ta dan dala vse od sebe. Simpl as that.
Do sedaj se je princip obnesel. Noben kamen mi ni padel na glavo, kolikor vem, me nihče še ni poskušal umoriti, v življenju so se mi dogajale večinoma lepe stvari in obdajali so me fajn ljudje. Tu in tam se mi je kaka stvar celo tako zelo ‘posračkala’, da sem za trenutek celo pomislila, da sem rojena pod srečno zvezdo.
No, očitno je mojo srečno zvezdo pred kratkim zagrnil nek temen oblak, mogoče je od dolgotrajnega mučenja z menoj poginila ali pa enostavno – jaz delam nekaj hudo narobe. Na vsakem koraku in skorajda vsako uro se mi dogajajo stvari, ki me spravljajo ob živce. Zamaši se mi pipa v kuhinji. Na bradi mi požene križanec med mozoljem in herpesom. Na avtu me pričakajo lisice. Bankomati mi žrejo kartice. Elektro mi izstavlja dvojne račune. Crkujejo mi računalniki. Ne eden. Trije. Odtok v veceju je začel puščati. Sestanke imam ob najbolj nemogočih urah. Z računa mi izgine nekaj evrov. Napadajo me vse stare alergije. Kašljam kot stara lokomotiva. Ob najbolj nemogoči uri mi zmanjka cigaret. Trgovino mi zaprejo pred nosom. Klošarji me nategujejo. Naštevala bi lahko v nedogled, pa nisem čisto prepričana, da bi obdelala kaj več kot dogodke zadnjega tedna ali dveh.
Pozornemu bralcu seveda ni ušlo, da so vse skupaj malenkosti, ki resnično ne sodijo v kategorijo ‘življenjske težave’, a vseeno, kar je preveč, je pa preveč. (A sem povedala, da sem danes prišla v službo po celem frisu namazana z zobno pasto?). Človek preživi mozolj ali dva, ampak ženska ne more dobre volje začeti dneva s herpesom čez pol brade in tremi lisami na čelu. Enostavno, ne gre. Pika. Ženska postane sitna. Ženska se začne znašati nad naključnimi mimoidočimi, pogrize si nohte, skadi pol škatle čikov in samo še poslabša vse skupaj.
Da se ti utrga. Jaz in moja srečna zvezda se morava resno pogovoriti, ker moja slaba volja že ogroža zdravje in počutje mojih najbližjih, predvsem pa najeda mene in mi krati zaslužen spanec. Sprašujem se, kaj hudiča se mi dogaja in zakaj. Dozdeva se mi, da grem nekomu pošteno na **** in da si je omislil vudu lutko, v katero vneto zabada igle in se ob tem neskončno zabava.
(Hmmm … pa sem rekla, da ne verjamem v te bedarije. A kdo rabi še kak dokaz, da se mi je v zadnjih dneh resnično poslabšalo?)
Še dobro, da je vikend. Preležala ga bom v postelji, izogibala se bom vsem računalnikom ter vodovodnim cevem in razmišljala, komu in kaj sem v zadnjih tednih grdega naredila. Gospoda (ali gospo) z iglami pa prav lepo prosim, naj počasi neha. Tako zelo grozna pa spet nisem.
18.04.2008 ob 14:15
Ker mi zadnjič nisi odpisala na moj komentar sem si nabavil vudu lutke: tebe, bankomata s tvojim računom, tvoje wc školjke, tvojega računalnika itd. Če ne odpišeš na ta komentar grem kupit še lutke vseh tvojih svinčnikov in službenega stola. :)
18.04.2008 ob 14:23
V bistvu si sama podala odgovor, zakaj se take stvari dogajajo… najbrž zato, ker si svojo “srečno zvezdo” malce zanemarila, ji nisi prinesla kakega šopka rož ali pa pobožala za njeno dobro delo. In zdaj zahteva pozornost… hudiča, saj je ženskega spola. :) Torej je plan za vikend popolnoma primeren :)
Če bi sama verjela v srečne zvezde, bi moralo moje življenje, glede na baje po numeroloških kriterijih zelo posrečeno kombinacijo rojstnega datuma, biti nadvse srečno, pa sem sreče deležna bore malo oziroma se moram zanjo vedno potruditi. Mogoče pa je sreča ravno v tem, da sprejemam to, da se moram za stvari potruditi :)
18.04.2008 ob 14:23
Umm…zdej ko tole berem…mislim, da imam podobne težave…ali bolj natančno rečeno - gospoda oz. verjetno gospo, ki zbada mojo vudu luto, pa bi ob tej priložnosti tudi jaz prosila, da me pusti na miru. :D sem namreč že dobila svoje :D
18.04.2008 ob 14:47
Poznam taka obdobja, ja. Večkrat sem analizirala vse mogoče okoliščine in svoje početje ter ugotavljala, zakaj se mi kaj takega dogaja. Rezultati analize: ko se mi naključno (?) zgodi ena (al pa dve) pi…rija, postanem prava tečnoba in s tem izzovem plaz nadaljnjih neljubih dogodkov. Bolj ko sem tečna in se smilim sama sebi, slabše je. Fajn se mi zdi, da me takrat kdo malo najuri, potem se mal sprostim in stvari se začnejo same obračati na bolje. Ne pravim, da je to recept … le to: nisi edina, he he Pa lep vikend.
18.04.2008 ob 15:15
huhihihi … ti samo omenim, da voodoo deluje čisto drugače, tisto z lutko in iglami je samo poenostavljeno prikazano, da Ljudje razumejo … tvojo-svojo normalo si- si, si tako ogradila, da se Sreča zadušila, največ lepot Vesolja, ti je videti zaprla-si si … Karma pa je, da vsak Človek, v dobrem in slabem, na preizkušnji je, da pokaže koliko Božjega znanja, osvojil je …
Jaz bi si takoj zobe slikal, dal natančno pregledat, če se mi bi kaj takega na obrazu delalo, če so pa ti ok, pol so pa hormoni … sex kt zdravilo, se tudi lahko rabi…verjemi pa še naprej nič, nobenemu ne … z leti se vse skristalizira in Vera se sama na pravo mesto postavi, ker je taprava … vsak star ima svoje verovanje-videnje izdelano in ni nujno, da je za mlajše še sprejemljvo - navadno stari vemo, da ni več tako ampak zelo dugače, samo vseeno v tastarem ostanemo…staro vedno s starim umre…samo najdt treba kam sodimo in kam ne…
puščajoči oddtok, pa ravno tako žre živce, kot puščajoča pipa, ne enega ne drugega se ne da ignorirat, tako kot večino tistega kar lahko ignoriramo, da gremo naprej…mozol in lise je pa, se strinjam preveč - za normalen ostat.
vse sem dobro razumel, so mene enaki problemi pestili in Polna Luna bo.
18.04.2008 ob 15:21
…potrpljenje je Božja mast in v vuduju zakon.
18.04.2008 ob 16:58
Zloba - tvoja situacija samo potrjuje tisto staro, ki pravi, da če ima hudič mlade, jih je kot dreka. S tabo ni nič narobe. Niti ni nič narobe, da se ti trenutno te stvari dogajajo.
Lahko bi herpomozolj bil na drugem, še bolj neugodnem mestu, lahko bi spuščal odtok pri zgornjem sosedu, ki ga, seveda, ne bi bilo doma itn…
endžoj. ;-P
18.04.2008 ob 17:18
Wellcome to the club. Nam je pa še pralni stroj crknil.
18.04.2008 ob 20:01
Veš kaj, vsaka stvar je za kaj dobra - morda ti je bila ravno tisti dan namenjena kakšna silovita in kruta nesreča z avtom, pa se je tvoji zvezdici zazdelo, da tako grozna res nisi - in ti je raje priskrbela lisice na avto. Po isti logiki je morda zamašena pipa tudi boljša od dveh slabih možnosti - a se zavedaš. kako zoprno je, če ti poplavi po stanovanju, dvigne parket (ne, tudi laminat ni čisto imun!!), pa še spodnjega soseda (ali dva) pošteno razjeziš! O tvojem lokomotivskem kašljanju in pomanjkanju cigaret pa ne bi - bož že sama potegnila še kakšno vzporednico - saj si pametna. Mozolji in podobne malenkosti so se prikradle ravno zdaj zato, da ti ne bodo kvarile dni, ki bi bili sicer tako rekoč popolni - prijazno, a ne?
:D :P
19.04.2008 ob 11:36
Navadno je tako - ko se začne, se ne neha. Meni se pogosto dogaja - pridem v fazo, ko se za dobro jutro zabijem z mezinčkom v rob omare, si uho nevede okrasim z zobno pasto (to opazi ravno tista sodelavka, ki bi ji najmanj prioščila to odkritje), pri zajtrku se ugriznem v jezik, kar pomeni, da se potem še trikrat v istem dnevu, pri kuhanju kosila se zabijem z glavo v rob omarice (tu že jokam od sile), zvečer pa ugotovim, da sem v službi pozabila narediti nekaj, česar res ne bi smela pozabiti. In bolj kot je hudo, bolj se kopiči. Ko si po nekaj dneh priznam, da sem najbolj štorast človek na svetu in ko se od sile začnem na ves glas smejat, ko vidim, da sem v službo prišla z velikim madežem na opranih hlačah, se težave čudežno končajo :)
19.04.2008 ob 17:43
men je pa danes crknu pralni stroj, luč se je pokvarla, kuhinjska napa štrajka … pa še pregloboko sem sončnice posadila … :(
19.04.2008 ob 18:16
Ja karma zna bit tudi bad ja :>
19.04.2008 ob 22:01
Ok, da se nama z MojcoS isti mozolji na istih mestih pojavljajo je še nekako razumljivo, saj so zvezde kao nekako enako stale, ko sva se midve rodili, a da nas je več takšnih, ki jih v zadnjih časih spremlja zla usoda, to pa bo res povezano s kakšnim vudu friki. Da te potolažim, k mojim mozoljem in požrtim karticam, lahko jaz dodam še par resnejših življenjskih težav. A mene tolaži to, da nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše.
20.04.2008 ob 22:51
Z vudujem se ni za hecat ;-)
http://www.youtube.com/watch?v=JahdnOQ9XCA
21.04.2008 ob 09:07
@saška…spookey…res so se mi mozolji pojavili, ki jih že nekaj let nisem imela :D yes, zgleda sva rojeni pod isto zvezdo…ali pa je nekdo uročil vse tiste rojene na isti dan kot midve :D
21.04.2008 ob 09:56
@Feniks; Res da sem precej ‘ignorantska’ zadnje čase, ampak pretiravati ti pa tudi ni treba. Sej se trudim;:)
@Morska: Res je, med drugim pišem tudi zato, ker si skozi tekst odgovorim na večino svojih vprašanj. Če odgovori niso takojšnji, pa jih prinese časovna distanca. In ja, slabo karmo že uspešno odganjamo;)
@MojcaS: Upam, da je bila prošnja uslišana in da so tudi tebe demoni nehali preganjati;)
@Ani: Upam, da tudi nisem edina, ki se je ta vikend izkopala iz slabe volje;)
@Davhor; Jaz rada posplošujem in se iz stvari malo norca delam. Mogoče to ni najbolj pametno, a zaenkrat zaleže;)
@MaMlaz; Tale hudičeva zalega nam pa da vetra, tu in tam, kajne? No, vsaj vemo, da smo še živi. In kar pride, tudi mine. Baje;)
@Karmen: 1 – 0 za vas;)
@1danica: Heh, kako različno se da na isto stvar pogledati?:) Hvala!
@Barbara; V takih trenutkih se je res najboljše – pošteno nasmejat. Kaj drugega človeku niti ne preostane. In precej hitro se počutiš – boljše;)
@Nika; Okej, ti pa vodiš za nekaj pik … ;( (Pošiljam en kup sončnih žarkov v tvojo smer;)
@Saška; Huh, počasi bom začela verjeti, da res preveč jamram;)
@Meeya: Vzeto na znanje!:-D
21.04.2008 ob 13:49
A ne, da res ? :)
21.04.2008 ob 18:23
Eh, nič se sekirat. Pride tak teden, ali pa leto. Slej kot prej Murphy najde ljubico in pol nima cajta za take neumnosti kot je nagajanje drugim :) Dela male Murfiče :)))
Aja, preventiva (ki včasih pomaga) je, da se ne pustiš sprovocirati (=postaneš slabe volje). Npr., če se ti recimo že zjutraj polije zelo sladka in penasta kava (iz kafomata) po tipkovnici ali pa crkne avto - stuširaš ali eno ali drugo. Vrstnega reda se ne spomnim :)))
21.04.2008 ob 21:01
0 ko ni sreče ni …
21.04.2008 ob 21:14
TREBA NA EN pir !!
21.04.2008 ob 21:44
Zadnji oblak je moje sonce zastrl slaba tri leta nazaj, ko mi je postregel z brezposelnostjo, razdorom veze, selitvijo nazaj k staršem in medlo depresijo.
Ampak treba je vedeti, da slej ko prej zapiha veter in prežene oblak. Tako sem dobil službo, ki me je napeljala do sedanje stopnje v kateri neizmerno uživam, vrhunca seksualne aktivnosti in pridobitve super podnajemniškega stanovanja in idealne cimre.
21.04.2008 ob 21:58
Je pa smešno, ko na koncu zapisa postaviš vprašaj. Pri vsakem novem komentarju izgleda, kot da bi se moj poštni nabiralnik še spraševal, če je res :) Takole:
[blodim, blodiš, blodi] Nov komentar na: Bad karma?
22.04.2008 ob 08:46
Haha … Cyco … ta je najboljša …. do vrhunca seksualne aktivnosti:) Njami … še bi mami …
@1danica: Heh, fajn tale tvoj nabiralnik … ali pa jaz malo pretiravam z vprašaji zadnje čase;)
22.04.2008 ob 11:26
Vse lepo in prav_cule.. ampak, ko človeku ob neprimerni uri zmanjka tobaka. Temu jaz rečem very bad carmavedanthaharigurudevahudo!
23.04.2008 ob 02:15
Jaz imam doma za tvoj hepermozolj en super kamen, ki zadevo relativno hitro pozdravi. ;) Zmočiš z vodo in namažeš. Bolj ‘estetsko’, kot pa da hodiš naokoli kot pustna šema.
Med zadnjim pospravljanjem arcnij mi je padel na tla in se raztreščil na dva konca. Enega ti lahko pošljem po pošti.
23.04.2008 ob 08:16
U, ja. ankin komentar me je spomnil na Sikapur. Poznaš? Mala kremica, hudobna pa kot vrag. Vem, da zdaj ni čas za lepotne nasvete, sploh ne z moje strani (lepotna preobrazba bi bila na meni stran metanje denarja in časa :)) )… pa vseeno. Sikapur se dobi v lekarni, herpes in podobne zadeve takoj posuši (v roku nekaj minut se počutiš bolje). Saj sem rekla, mala pa zaje***, tak kot jaz :lol:
23.04.2008 ob 14:54
Spooky.
Priporočam post. Veliko vode in gibanja. Ponavadi pomaga, tako psihično, kot fizično.
23.04.2008 ob 21:05
Uh, meni pa se v zadnjih mesecih, in še bolj tednih, kar smeje. Ne morem verjet, da je po enoletnem obdobju ko ima hudič mlade, jih ima več naenkrat, obdobje malih in velikih sreč: od rešitve problemov, ki so trajali 10 let, do ponudb za službe, do dobitkov v casinojih, do sreče s policaji,… (Tok-tok po lesu)
Ampak vidiš, če ne bi imeli slabih obdobij, ne bi znali cenit tistih talepih, hehe.
Herpes: sovir prisega na Bivacyn mazilo (samo na recept?), jaz pa sem pred nekaj meseci kupila mazilo za herpes Sikapur. Zadovoljna: ga je posušilo v dveh dneh. Je pa res, da sem imela čisto majhnega, na robu ustnice…
24.04.2008 ob 12:23
@Štulič; Ti me resnično razumeš;)
@Anka; Kak kamen pa je to? Gospod Otrok me vedno znova zalaga s kamni za različne ‘težave’, a dlje kot do glavobola zaradi ametistov še nisva prišla;)
@Sparkica; Ne, te kreme ne poznam, čeprav sem si v obdobjih stalnega ponavljanja herpesov na faco namazala verjetno vse, kar se pri nas in v bližnji okolici (predvsem Italiji) dobi:-(
@Tibor; Hedonist meni o postu? Zakaj se mi to čudno sliši? BTW - a pivu in cigaretom se je med postom tudi potrebno odreči???
@Sovica Oka; Večino slovenskih in italijanskih žavb sem že sprobala, pa se je hudič slej ko prej nanje navadil in na koncu koncev je zobna pasta še vedno najbolj zalegla. Po nekaj letih miru se mi je packarija parkrat ponovila, tako da - vsi nasveti dobrodošli … bo treba spet v šoping.
Čeprav … najraje bi Ankin kamen;)
24.04.2008 ob 16:58
Kako se mu reče, res nimam pojma, saj je v naši familiji, odkar pomnim. Podaril mi ga je moj stari oče, ki ga je dobil od svojih staršev. V bistvu se kamen deduje, ha, ha, resno. Smešno ,vendar zelo pomaga.
Je zelo gladek in bele barve. Ko ga zmočiš, se začne ‘topiti’ (z lastnim očesom tega ne vidiš, odkar ga imam, se mi zdi vedno enako velik).
V glavnem, ko je moker, se namažeš z njim direktno na herpes. Voda, ki ostane na herpesu, je tako kislo - slana, da ti herpes popolnoma izsuši. Bolj pogosto se mažeš, bolje je.
Sama ga uporabim takoj, ko samo začutim, da mi tam, kjer ni treba nekaj nastaja. Če dovolj hitro odreagiram, odpravim herpes, še predno se mi razvije, drugače pa traja kakšen teden dni (približno), da ga odpraviš.
Resno, lahko ti pošljem tisti odkrušek, ki ti bo, če ga ne boš izgubila, dobro služil celo življenje, še več, ostal bo še za kasnejše generacije.
24.04.2008 ob 20:10
Če že ne cigaretom, pa vsaj pivu….
Jaz sem čuden hedonist, tak, sado-mazo.
24.04.2008 ob 22:17
Globoko sočustvujem, pri izganjanju hudiča rade volje sode lujem. :)
23.07.2008 ob 21:10
em ka naredit če te boli srce pa pr tem pomisliš na vudu lutke pa igle(k te tak zbada k d bi te kdo z iglo) skor usak dan…????? worried