Zadnjič sem si ogledala eno od mnogih televizijskih nanizank, ki se je končala z vprašanjem; »Ali je zabavno biti ti?« Priznam, da me je vprašanje prikovalo v fotelj in prisililo, da malce pobrskam sama po sebi. Je zabavno biti jaz? Uživam? Se imam fino?
Seveda bi morala kot iz topa izstreliti, da je blazno fino in zabavno biti jaz, da se v mojem življenju kar vrstijo nori dogodki, da me spremljajo čudoviti ljudje in da na sploh neskončno uživam.
Iz meni ne povsem jasnega razloga pa je najprej v glavi zakljuval en nesramen – ne. Ni zabavno biti jaz. Ne v tem trenutku. Na glavi mi visi vse preveč skrbi, ne spim dobro, selitev je še vedno tema številka ena (predvsem vse obveznosti, povezane z njo), finance obračam, kot da sem lastnik firme v stečaju, trudim se nekako zadostiti vsem službenim in osebnim pričakovanjem in kar me zadnje tedne najbolj jezi; zdravje me nenehno zajebava.
Trudim se prepričati, da je pesimistično obdobje zgolj začasna stvar, pa mi nekako ne uspeva najbolje. Če še nekako lahko upam, da se bo moje fizično počutje kmalu spravilo v red, se iz dneva v dan bolj zavedam, da me neka čudna življenjska rutina čaka še nadaljnjih nekaj let. Ne glede na to, kaj hočem in kaj zmorem, potrebujem redno službo, moram misliti na stanovanje, primerno okolje za gospoda Otroka in predvsem – ostati tu, kjer sem, vsaj še nekaj časa.
Manjkajo mi novi izzivi, manjkajo cilji, ki bi me prisilili narediti kak korak naprej, me brcnili v rit, da se znebim občutka, da – spim. To je stanje duha, ki ga pri ljudeh nadvse preziram, sama pa se v njem utapljam.
Čudovito. Kar malce zaprepadena sem obsedela pred televizijo in se že skoraj začela zgražati sama nad sabo (okej, mogoče tudi malce smiliti), ko se je iz sosednje sobe oglasil gospod Otrok: »Mima, mima, a te lahko objamem?«
Patetično, saj vem, a točno to sem v tistem trenutku potrebovala. Svojevrstno brco, a ne v glavo, ampak v srce. Kakšna trapa znam biti včasih. Saj so rutina, stres in skrbi resnično sitna stvar, a če je to cena, ki jo moram plačati, za vsa sonca okoli mene, ne protestiram. Vsaj ne preveč.
Eno sonce diha in se smeje zraven mene, eno gara malce stran, nekaj mi jih v vseh trenutkih stoji ob strani, nekatera me osrečujejo s svojo naključno prisotnostjo. Mogoče v tem trenutku res ni najbolj zabavno biti jaz, je pa definitivno fino biti obdan z ljudmi, ki jih imaš neskončno rad in ki imajo radi tebe.
Kaj pa ti? Je zabavno v tvoji koži?
15.04.2008 ob 15:35
tud jst na konc zmerej pridem do iste ugotovitve.ni ga čez dišečo glavo mojga šarkija,dokej znosnega moža :) in zadostnega števila tistih , ki vsaj za trenutek zavibrirajo z mano. ni tako zabavno , koker je fino .
15.04.2008 ob 15:50
Če je zabavno biti v moji koži?
Zadnjih nekaj let pač, prej je bilo absolutno prenaporno. Vsekakor pa se moram zavestno vprašati, a mi je fajn, potem iščem odgovor (kot ti) - nič uno, da bi me vsak trenutek bivanja prevevala zavest, da je fajn biti v moji koži. Za lastno kožo pač ni dovolj časa :-)
15.04.2008 ob 15:54
absofuckinlutely!
fun fun fun :) - ne bi menjala
15.04.2008 ob 16:35
Relativno.
Eni bi se v moji koži zavlekli v depresijo, drugi bi se pa morda samo nasmejali in zbežali od odgovornosti….
Jaz se pa nahajam nekje vmes.
In ja, zabavam se. Še.
15.04.2008 ob 17:26
Tudi jaz sem gledala Boston Legal in hej, če je moral celo James Spader pomišljati sekundo ali dve (pa čeprav samo po scenariju), imamo do tega pravico tudi mi, navadni smrtniki. Hec. Sicer pa, v moji koži ni vedno zabavno, ampak sem pač edin človek na svetu, ki je to kožo sposeben nategnit tudi v smehljaj, včasih celo v iskreno krohotanje, kar je tudi svojevrstna zabava. :-)
15.04.2008 ob 17:43
Ja, fajn mi je. Edino včasih bi rada bila manj tečna:-)
15.04.2008 ob 20:54
Zloba, jaz sem rada v svoji koži z vsem nezadovoljstvom, jezo in solzami, ki me občasno spremljajo. (minus na TRRju je stalen ;-)). In ne, ni bilo vedno tako. V bistvu je bilo predolgo čisto drugače, tako da zdaj že na daleč renčim in branim svoje pravice.
15.04.2008 ob 22:27
treba je ljubiti samega sebe, da ljubeznijo do sebe postanemo notranje srečnejši…. pa čeprav se je včasih teško…
15.04.2008 ob 22:36
Če si bila brez interneta je zdaj mogoče čas, da pokvariš tv.
Kar se vprašanja tiče mislim, da ti ne bi bilo zabavno biti jaz meni pa je, vsaj večinoma, no včasih, bolj poredko, pravzaprav nikoli …, hec.
O kakšni silni zabavnosti bi podvomil je pa lepo: ko se mala dva zaženeta name kot opici na palmo, ko vidim, da sploh nisem toliko razbil avta kot je počilo, ko me kdo pozdravi in se mi zdi, da je to iskreno in zavestno, ko se tip v ogledalu zadovoljno smeji jaz pa sploh ne vem zakaj, ko najdem za pralnim strojem zavitek wc-papirja za katerega sem že (prepozno) pomislil da ga je zmanjkalo, (od slednjega je zagotovo boljše branje tvojega bloga), ko vstanem za v službo se napravim, ugotovim, da sem prvi in zadnji tam, ker je sobota in (kako lepo) imam prost dan s podarjenim jutrom zaradi katerega sicer ne bi vstal … .
15.04.2008 ob 22:49
Saj bo zloba. Saj bo… ;)
16.04.2008 ob 11:20
Jaz ne vem zakaj tarnaš? Meni je pa resnično hudo, ker imam:
- tečno ženo
- dva tečna otročka
- k….. stanovanjski problem rešen
- k…… barako s k…….. bolhami na morju
Edina svetla točka so mi konstantni minus na TRR-ju in pisemca iz banke, ki me mesečno spominjajo, da je tam nekdo, ki resnično misli na mene in mi je zaradi tega vredno živeti…
O, tugo jesenjaaaa….
l.p.
16.04.2008 ob 13:53
Odgovor je odvisen od razsežnosti vprašanja.. če je vezano na določen trenutek, je seveda lahko enkrat odgovor da, drugič ne, glede na trenutno stanje.
je pa sicer že vprašanje napačno, ker vsebuje besedo zabavno, če bi namreč življenje vedno bilo zabavno, ne bi bilo realno.
16.04.2008 ob 14:29
gospodična zgoraj - a vi se mogoče s psihologijo ukvarjate? ;-p
16.04.2008 ob 14:43
Če bi me to vprašala 2 meseca nazaj, bi brez premišljanja odgovorila, ja, uživam v svoji koži.
Zadnje dni pa se je vse to obrnilo na glavo, vse pozitivno se je podrlo kot domine in ni in ni videt konca.
Definitivno ni zabavno v moji koži.
16.04.2008 ob 15:30
@Alcessa … točno to … vzeti si čas zase … pa se malo ‘izprašati’ … ni slabo, sploh ne;)
@Cherry … čestitke in pozdravi (malce zavistni, ma pustimo detajle;)
@Tibor … nadaljuj;)
@Marija, točno, Boston Legal … ena bolj simpatičnih nanizank, nadaljevank ali karkoli že to je;)
@Karmen? Tečna? Ti? Huh, to si pa težko predstavljam. Očitno sem spoznala eno drugo Karmen;)
@Pika; Tudi tebi - čestitke in pozdravi. Take imamo radi. Z vsemi minusi na TRR-jih.
@MaMlaz: Moje sožalje. Iskreno. Za otroka sicer nisem prepričana, ampak ja, žena je pa res čisti obup. Težko tebi:-P
@Morska: Heh, vedno zabavno ni realno? Bolj se mi zdi, da ljudje življenje preveč resno jemljemo;)
@Alenka: Vse mine … tudi sranje. Držim pesti!
16.04.2008 ob 21:17
Bom odgovorila enako kot tip v nanizanki: most of the time, yes :D
16.04.2008 ob 21:33
Če začnem kot Morska, potem je bolj vprašanje kaj zabava sploh je? Seveda je individualen pojem (neglede na to da smo čreda in da je dejansko za vse enako, ampak pustimo tistim ki mislijo, da so drugačni svojo misel), lahko variira :D V glavnem, mislim, da je iz odgovora kar razvidno - zabavno je biti Jaz, ampak ne vem če je tako tudi tistemu, ki je poleg :mrgreen:
17.04.2008 ob 10:22
… zabavno ni vedno … je pa strašansko zanimivo … biti jaz, namreč. čeprav sem si vso srednjo šolo želela, da bi bila nekdo drug, sem nekje pri dvajsetih zapopadla, da če sem zdržala tolk časa, lahko še malo potrpim. pol sem se pa že navadla ;)
23.04.2008 ob 15:34
Kdo pa ve ?