Življenje v velikem bloku v še večjem blokovskem naselju ima svoje prednosti. Pod ‘veliko’ mislim zgradbo z več kot dvajsetimi stanovanji in naselje z več kot dvajsetimi stavbami, kar nenazadnje pomeni tudi – veliko ljudi, veliko trgovin, zdravstveni dom, urejen avtobusni prevoz, pošto … skratka na dosegu roke je skorajda vse. Predvsem pa veliko ljudi pomeni veliko zgod in nezgod.
Razstreljen avto na parkirišču recimo (ne sprašujte, kako). Pa zanimive strice v dvigalu. Sosede, ki te ne poznajo in posledično ne motijo. ‘Žrebca’, ki tri nadstropja nižje na balkonu dviguje uteži in je prepričan, da izgleda strašno dobro. Soseda, ki te nasmeji na nedeljsko jutro, ko si v dolgih gatah, zgoraj brez in s trebuhom, ki bi mu ga zavidala večina Avstrijcev, prižiga cigareto.
Zadnje čase pa me kopica ljudi na majhnem prostoru fascinira predvsem s svojimi – vonjavami. Ne samo tistimi telesnimi, zaradi katerih te zamika, da bi vsakič znova odpešačil v deseto nadstropje (jebi ga, v dvigalih se nimaš kam skriti), ampak s takimi, zaradi katerih te mine do nadaljnjega karkoli pojesti, saj te tvoji sosedje ‘hranijo’ cele dneve.
Če potrebuješ idejo za kosilo, stopiš na hodnik. Če hočeš kavo, stopiš na balkon. Pol naselja zjutraj diši po kavi. Za kosilo lahko tudi menije izbiraš po balkonih – spodaj pasulj, levo pohane piške, zgoraj nič, zvečer pa si lahko privoščiš testenine z zelenjavno ali bolonjsko omako; po prve moraš v sedmo, po druge v osmo nadstropje.
V desetem, ki je meni najbližje, je eden od sosedov očitno strokovnjak za pripravljanje enolončnic – pasuljev, jot, zelenjavnih juh in podobnih čorb, ki imajo vedno za osnovo veliko, veliko svinjskega mesa in zažgane čebule. Nikoli ne moreš zgrešiti, kdaj dotični gospod čara za štedilnikom, saj vsi ostali stanovalci loputajo z vrati, glavna vrata na stežaj odpirajo, če je kriza velika, pa na ta ista vrata lepijo zelo zanimiva (beri: grozilna sporočila). Očitno pa kljub neznosnim vonjavam na hodniku še nikomur ni uspelo določiti, izza katerih vrat se valijo čudovite vonjave, saj so (zaenkrat) vsa vrata še cela.
Bolj enostavno je določiti kuharske sposobnosti sosedov glede na vonjave, ki se širijo skozi okna in balkonska vrata. Moj najbližji sosed (ali pa soseda) je tako strokovnjak za pohane piške. Pripravlja jih izključno ob nedeljah, definitivno pa – vsako nedeljo in zdi se da tudi vsako nedeljo v istem olju. Bljak.
Tudi spodnji sosed sodi v kategorijo mojstrov enolončnic, ki so v našem okolišu očitno najbolj priljubljene. Danes je bilo vrsto jedi nemogoče določiti (fižol, zelje, čebula?), definitivno pa je smrad izpod mojega balkona preprečil kakršnokoli uživanje v kavi in cigareti na balkonu. Soseska torej poskrbi tudi za – zdravo življenje.
No ja, še bolj zdravo bi bilo kaj pojesti, ne le ‘loviti’ vonje iz sosedovih loncev. Hmmm, me prav zanima, kaj si moji sosedje mislijo o tortiljah ali sladko-kisli svinjini. Nekdo jim pač mora razširiti obzorja.
29.03.2008 ob 19:11
spomladanski zavitki!!!! Juhej! :) Greš na pir?
29.03.2008 ob 19:28
Spomladanski zavitki? Njami;) Pir? Še kak dan bo moral počakat, da se gospod Otrok pozdravi;( (hmmm … na balkonu pa že dolgo nisem pira pila …:)
29.03.2008 ob 20:14
Še dobrop, da živim v bloku in ne v kakšni stolpnici. Le tu in tam pogruntam, da se pri sosedi cvre maslo (mogoče za drobtine) ali da bo nekje dunajski. Toliko z balkona. Po veži včasih bolj čudno “zadiši” - čisto nedoločljivo. Ob praznikih mi pa budijo slabo vest, ko zadiši po potici. ampak potem se usedem v avtoo in se odpeljem še jaz po eno k naši mami. Njena ideja, ne moja!
Jaz sosedom ne širim obzorij. Le kaj najbolj diši od tukaj? Palačinke, mogoče.
29.03.2008 ob 20:23
@1danica? Palačinke?? Mater … zdej mi pa še ti delaš skomine;)))
30.03.2008 ob 07:13
To pa ja ni problem ali kaj? Deset minut, pa jih imaš…
30.03.2008 ob 14:26
@zloba, oprosti ampak mene še najbolj moti “posiljevanje” s cigaretnim dimom. Ko si poleti, po razgretem dnevu, želim shladiti stanovanje, me “razveseli”soseda, ki z balkona in dveh metrov “razveseljuje” z njenim uživanjem…
Kislo zelje in jota- eden od načinov vohanja-shujševalne kure…
30.03.2008 ob 19:34
jaz pa v službi grickam slanike … šmrc …
31.03.2008 ob 09:22
Benti, men se pa zdi , da sem v našem blokcu ravno jaz tisti, ki najbolj razširjam vonjave našega cvrenja, pečenja, kuhanja in podobnih postopkov. Kuhinja je obrnjena proti atriju in še bolj spodaj je stacionirana. Od ostalih pa se sploh ne spomnim, da bi kdaj kaj “zašnofal”!
31.03.2008 ob 10:20
hahaha pa je dobil dan svoj smisel :D … stepanjsko naselje, fuzine, rakova jelsa…no to sm si predstavlu ob prebiranju :mrgreen:
1.04.2008 ob 09:31
Tudi v hiši ni ravno drugače… v nedeljo stopiš ven pa veš za vsa kosila sosedov… :)
1.04.2008 ob 16:04
Mi živimo v prvem nadstropju in vhodna vrata na kar precej prometni točki. Sosed, ki živi v zandjem nadstropju in je velik gurman(ka se tudi lepo vidi) je rekel, da edino pri nas vedno lepo diši za čas kosila,ipd. …
Mama rules!
LP!
1.04.2008 ob 19:56
@Lukaz … Fužine;-D
3.04.2008 ob 16:11
Kok fajn zapis! Sploh tisto o ideji za kosilo. Jaz živim v 4. štuku in sem v blokovskih letih prav tako ugotovila, da nekateri furajo tedenski jedilniki. Vsak ponedeljek se pri sosednjih vratih obvezno praži čebula za restanca in tisti ogabni vonj prinese pod moja vrata direkt v predsobo. Pa vsak ponedeljek pri istih vratih sesajo, gospa to naredi tudi na hodniku in vsakič tudi meni posesa predpražnik (Sem preverila skozi kukalo:) ). Poleg tega z balkona vidim v dnevne sobe nasproti in sem zadnjič prvič gledala pornič v živo. Skratka, so stvari, ki so vredne življenja v stolpnicah.
Sicer pa super za vaju, da imata nov flat.Uživajta!
5.04.2008 ob 17:16
Ja to je res ,…
5.04.2008 ob 17:17
To si res povedal par hudih stvari ,… zdej mi je prav zal da ne zivim tako.
5.04.2008 ob 17:18
Ja ,…. hahaha