V Angliji se je neka veriga pivnic odločila, da bo staršem, ki v njihove lokale zaidejo v družbi otrok, dovolila spiti dva kozarca alkoholne pijače. Potem starši ne dobijo nič več. Niti soka. Baje s tako omejitvijo želijo doseči dvoje - da se starši v bližini svojih otrok ne bi opijali ter to, da se otroci v družbi svojih lastnih staršev ne bi dolgočasili.
V Sloveniji smo že pred časom za mularijo uvedli neke vrste policijsko uro, ko otroci ne smejo biti v nočnih lokalih in klubih. Jasno premoremo tudi prepoved prodaje tobačnih izdelkov otrokom pod zakonsko določeno starostjo, še bolj zanimivo pa se zdi, da po deveti uri alkohola (vsaj v trgovinah ali na bencinskih črpalkah) ne smemo kupovati niti odrasli.
Precej določil okoli tega, kaj otrok sme in česa ne, vsebuje tudi Zakon o varnosti cestnega prometa, ki med drugim ne dovoli, da bi otrok, mlajši od sedmih let, sam hodil v vrtec ali šolo.
Če bi praskala še malo dlje po spominu, raznih konvencijah (tudi po tisti o otrokovih pravicah), zakonih in razno raznih novicah, bi verjetno našla še kako zapoved ziroma prepoved, kaj se ‘z otrokom sme in česa ne sme početi’, ampak to niti bil moj namen. Že novica o pivnicah, ki bodo staršem prepovedale spiti več kot dva kozarca alkoholne pijače, je bila dovolj, da sem se vprašala, koliko smo starši v resnici sposobni vzgajati svoje lastne otroke, presojati, kaj je prav in kaj narobe, če se že pivnice odločajo, da bodo vzgajale nas. Starše.
Če na vse skupaj pogledam kot mama, ki (oh, kako predvidljivo in samovšečno) verjame, da pozna svojega otroka, ki misli, da vsaj približno ve, kaj je zanj dobro in kaj ne, kot mama, ki se s svojim otrokom o vsem skuša odkrito pogovarjati, me tovrstne poteze privatnih in državnih institucij - motijo. Do sedaj sem namreč verjela, da sem jaz tista, ki lahko presodim, kam in kdaj otrok sme, kdaj je sposoben biti pol ure sam doma in kdaj gre lahko s prijatelji v kino Nikoli in nikdar tudi nisem začutila nobene potrebe po tem, da bi mi kdo prepovedal uživati alkohol v družbi zdolgočasenega otroka, ker mi na kraj pameti ne pade, da bi z mali posedala po barih in žulila pivo.
Še bolj kot prepoved posedanja v kakem kafiču je zame povsem nepotreben kakršenkoli zakon, ki govori o tem, da se otrok ne sme zanemarjati, pretepati, zlorabljati ali kako drugače ogrožati. Halo? Kdo na tem svetu bi želel škodovati otroku? Nihče?
Seveda ne. Če samo malo pogledamo okoli sebe, takoj postane jasno, da zaščita in spoštovanje otrok nista tako samoumevni stvari, kot se mogoče komu zdita. Otroke se pretepa, otroke se ubija, otroke se uporablja kot poceni delovno silo, otroke se strada, zapira, izkorišča in zanemarja. Ni nam potrebno iti prav daleč, v dežele tretjega sveta, kjer so otroci (in njihovi starši) prisiljeni sklepati bizarne kompromise zgolj zato, da preživijijo, ni nam treba ne v vojno in ne na cesto, otroke se zanemarja in izkorišča tukaj in zdaj.
In to je tisto, kar najbolj bega. Če z bolečino v želodcu še nekako sprejmeš zgarane otroške obraze v deželi nekje daleč stran, kjer enostavno ni priložnosti za dostojno življenje, če se v takem primeru uspeš prepičati, da pač drugače ne gre (čeprav to seveda ni res), pa nikakor ne moreš dojeti, da ljudje, ki imajo vse, ki si lahko privoščijo vse, niso sposobni sprejeti tako preproste odgovornosti, kot je vzgoja in predvsem - zaščita lastnega otroka.
Beda, res, da ti gre pivnica razlagati, da ni najbolj pametno cele dneve popivati, bedno, da ti mora država prepovedati, da bi se tvoj otrok ponoči sam sprehajal naokoli, tankal alkohol in vlekel cigarete. Bedno, da potrebujemo Konvencijo o zaščiti otrokovih pravic, da vemo, da se otrok ne sme pretepati, posiljevati in izkoriščati.
Ne vem, mogoče pretiravam. Mogoče me je malce zaneslo ob prebiranju jutranjih novic. Kakorkoli že, grem se malo ukvarjat z gospodom otrokom. Še preden si kdo izmisli zakon, ki mi bo zapovedal ure, ko moram to početi;)
5.01.2008 ob 12:58
Pozabila si omeniti tudi Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki prepoveduje kajenje v avtomobilu, če se v njem nahaja otrok.
5.01.2008 ob 13:00
in po deveti v lokalih ne dobis vec toplih napitkov, mogoce ti uspe sfehtat za caj, ampak kakav ipd odpade…
in vprasanje je, do katere starosti si otrok. Ker ne glede na vse prepovedi, alkohol in cigarete z lahkoto dobijo/mo. Poleg tega pa tako ne mores vsega preprecit ali ce ti uspe, naredis vec skode kot koristi.
@kartoni: to pa nisem vedla da obstaja in se ne strinjam ampak ok…
5.01.2008 ob 13:01
Nikakor ne pretiravaš.Res je,da bi se morali nekateri(in ni jih tako malo…)spametovat,vendar se na žalost nikoli ne bodo. In ni ga zakona ali uredbe ki bi to spremenil-žal.
5.01.2008 ob 13:03
Državni aparat že ve kaj počne, če želi povečati število otrok in jih vzgojiti v dobre državljane. To bi bila verjetno osrednja nit kakšnega PR sporočila državne institucije na to temo.
Predvsem gre tu za poseganje v svobodno sfero samega posameznika in omejevanje možnosti odločitve. Konec koncev potem sam (in tvoji otroci za katere odgovarjaš) nosiš posledice svojih dejanj.
Odločitev angleške verige pivnic pa je bolj poteza v smeri družbeno odgovornega podjetja, ki bo privabila nišno klientelo - ‘napredne’ starše, ki bodo potem prijateljem in znancem razlagali, da zahajajo pa le še v družini prijazne lokale, ker je tam tako fino vzdušje. Naklestijo pa se ga doma, v varnem zavetju štirih sten…
5.01.2008 ob 13:15
@obutimacek, točno to! Noben zakon ne bo rešil največje težave, to je odgovornosti, ki naj bi jo vsak bil sposoben prevzeti v trenutku, ko postane starš. In ne vem, kaj je bolj žalostno, da mora nekdo (država) posegati v sfero svobodnega odločanja posameznika (starša) ali to, da smo starši očitno tako neodgovorni, da smo sposobni sproducirati tržno nišo, ki jo neko podjetje spretno izkoristi.
5.01.2008 ob 13:34
Bom opisala nedavno srečanje v prenovljenem centru Merkator. Kupila sem nekaj drobnarij za voščilo in mednje je sodila tudi ena butelka…hm, in želela sem se preizkusit na novi tehniki ( blagajni brez blagajničarke) saj veš, artikel položiš na magično oko in ga vstaviš v priloženo tehtnico z vrečkami, avtomatska gospodična ti vse lepo obrazloži ( tudi v več jezikih) pomembno je, da se cena in teža artikla ujemata, nato pove koliko si dolžan, vpraša ali plačaš z kartico ali gotovino…ali hočeš pike in to je to……a moj avtomat je začel piskat ( lej ga lopova) ko jo primaha blagajničarka z kartico okoli vratu in pove, da pri njih pač ne more alkohola (vino) kupit mladoletna oseba. Še dobro da se mi na obrazu vidijo gube ha,ha….. jaz sem se ob tem srečanju prešerno nasmejala, nekateri kupci so bili pa ogorčeni….le zakaj?
5.01.2008 ob 13:38
Ti zakoni in predpisi v bistvu niso namenjeni takim, ki se kakorkoli sprašujejo o njih, tako kot ti in še mnogi tukaj.
Država in inštitucije sprejemajo neumnosti, da jim ne bi kdo očital, da niso nič naredili, ko pride do piz….
Mene bolj kot zakoni in prepovedi motijo vsakodnevna videnja staršev, ki za vzgojo otrok, ne samo da si ne vzamejo časa, ampak niti možganov ne uklopijo, do bi tiste borne sekunde pametno porabili. Razmislite vsi skupaj, kako so pri raznih tragedijah ljudje reagirali. Od šole in države dejansko pričakujejo, da bo popravila tisto, kar so sami zaj… Mulec beži pred policijo in ko ima nesreča, je treba zakon popraviti…
Vse skupaj se začne z bavbavi, ko smo preleni rit dvigniti in loviti otroka po temi…
Ne vem, če bo meni uspelo in ne upam si karkoli napovedati, vendar vem, da pri otrocih vsaka malenkost šteje in da je popravnih izpitov zelo malo, zato probam dobro razmisliti, kaj delam.
p.s. Nekdo je omenil kajenje v avtu. Prejšnji teden sem se gibal v nekaterih zasebnih prostorih, skupaj z otroci (k sreči ne mojimi), kjer kot bivši kadilec nisem mogel dihati, videl pa tudi nisem več kot dva metra daleč…
5.01.2008 ob 14:22
strojnik….če na blogih bereš zapise in razmišljanja mladih sodržavljanov….sem presenečena, da ni več otrok, ko so vsi tako pametni, lepi, sposobni, vsevedni bodoči starši.
Mene ni strah za novo generacijo, bo mnogo bolj kritična in zahtevna do svojih roditeljev, le da tega še ne vedo bodoči starši.
5.01.2008 ob 15:03
Problem je v tem, da so zakoni oblikovani zato, ker jih očitno večina potrebuje. Če bi bila večina taka kot ti, le ti ne bi bili potrebni. Po drugi strani pa je neprimerno ravnanje z otrokom, četudi je to v manjšini, dovolj, da se skuša preprečiti povečevanje le tega in ker na človeka še vedno najbolj deluje “kazen”, se le te opredeljujejo zakoni. Odsotnost pričakovanja kazni lahko namreč povzroči mišljenje, da lahko nekaj počnemo in ostanemo nekaznovani.
Pri tem se seveda izgublja tista osnovna človeška narava, po kateri naj bi za svoje otroke skrbeli po svojih najboljših močeh. Zakaj? Ker tudi tisti, ki pretepajo in počnejo neprimerne reči s svojim otrokom, mislijo, da to počno v njihovo dobro in se niti pod razno nimajo za slabe starše.
Dokler sama veš, da se trudiš pri vzgoji svojega otroka, lahko take zakone mirno spregledaš, že zato, ker si sama rekla, da ti pač ne pade na pamet, da bi se “zapijala” v otrokovi prisotnosti. Poznam vsaj en primer, ko so to starši počeli.
5.01.2008 ob 15:17
@Nada, he, jaz bi tak dogodek vzela kot kompliment;-D
@Strojnik, meni se želodec obrača ob starših, ki otroke vlačijo po zakajenih prostorih, ki otroke silijo, da z njimi posedajo na terasah pri minus 10 stopinjah in več, najbolj težko pa gledam nosečnice, ki kadijo. Pa ne gre samo za cigarete. Starš, ki živi blazno zdravo, pa potem na roditeljskem sestanku zahteva podaljšano šolo v naravi, da bosta z ženo lahko šla smučat, si prav tako zasluži, da ga nekdo pošteno strese iz hlač.
@Morska: Načeloma se strinjam, saj veš. In dol mi visi za take zakone. Razmišljam pa o tem, da starši vedno bolj prepuščajo odgovornost za vzgojo svojih otrok raznim institucijam, zakonom in predpisom, se nanje zanašajo ter o svoji lastni participaciji niti ne razmišljajo.
5.01.2008 ob 15:25
Mogoče pa recimo ne bi bilo slabo, ko bi država uredila zakon, ki bodočim staršem narekuje obvezen tečaj starševstva, na koncu katerega bi bil preizkus, ki bi pokazal, ali so primerni za starša ali ne. To je sicer bolj hec kot kaj drugega, saj bi bila sama izvedba tega skorajda nemogoča. Sama sem milijonkrat rekla, da enim pač ne bi smeli dovoliti imeti otrok, a žal je to tako hudičevo neizvedljivo, da je veliko lažja kurativa.
Še najbolj bistveno vprašanje pa je, zakaj eni sprejmejo odgovornost za vzgojo, drugi pa ne. Mogoče bi se bilo dobro osredotočiti na to, a kaj ko se ravno ta odgovornost prične razvijati s samo vzgojo. V bistvu gre za krog, ki bi ga bilo potrebno nekje prekiniti in spremeniti potek. Tako pa se krog ves čas vrti v isti smeri in po istih tirnicah, država pa ga skuša omejevati z raznoraznimi prepovedmi in navodili. A s tem na žalost kroga ne ustavi, morda za trenutek, a potem se spet nadaljuje.
5.01.2008 ob 16:16
Saj se strinjam s tabo, ampak ali je možno, da taki zakoni prinašajo tudi kaj dobrega? Jaz vidim predvsem dvoje:
- pomagajo staršem, ki ne morejo uveljaviti tistega, kar se jim sicer zdi prav; verjetno se zavedaš, da je toliko in toliko mladih, ki nekako uidejo kontroli svojih staršev, čeprav imajo ti zarisane meje, ki naj bi jih mladi spoštovali. nekaterim staršem vsaj v nekem obdobju otroci popolnoma zrasejo čez glavo.
- “družba” se nekako izjasni, da se ji nekatere stvari ne zdijo v redu, npr. ponočevanje po lokalih, ko gre za zelo mlade ljudi;
Koliko lahko to dvoje pripomore k dobri vzgoji, je že drugo vprašanje, ampak meni osebno se zdi prav, da pride kakšen signal, kaj je prav in kaj ni, še od kod drugod, ne nujno od staršev. Poznam kar nekaj deklic, ki so v osmem razredu marsikatero noč prežurale v disku ali pa na zabavi na prostem in se potem s prijatelji odpeljale domov. Prav? Se mi zdi, da ne.
Kako bi se dalo zakone spremeniti, da bi resnično učinkovali, res ne vem. Verjetno je problem pravzaprav drugod. Nič nenavadno, na primer, ni na govorilnih urah poslušati starše, ki rečejo: “Primite ga malo, jaz mu ne morem nič več. Me sploh ne upošteva.” Nevarno, vam rečem.
5.01.2008 ob 16:18
Ta tema me toliko ziritira, da se moram še enkrat oglasit. Se strinjam s tabo, da se da kaditi, brez da bi to na otroke uplivalo. Tudi iz lastnih izkušenj. Toda, ko mi mamica z 15 mesečnim otrokom v naročju in čikom v gobcu razlaga, v kakšnem usranem svetu živimo, da ima vedno več otrok astmo, se moram enostavno odstraniti, ker sem strašno teško tiho. Ampak ponavljam. Kajenje je še najmanjši problem, ker redkokdaj povzroči pri otroku asocialnost. Vsakodnevno doživljam stvari, ki jih sploh dojeti ne morem. Kakšni starši razlagajo sedemletniku, naj si izbira družbo, glede na vrednost embalaže? Kakšni so starši, katerih otroci poznajo knjigo edino kot material za izdelavo papirčkov? Zakaj nekateri otroci okamenijo, ko odločno stopiš proti njim? Zakaj nekateri otroci sedijo tiho v kotu… :(
@morska: Neizvedljivo pa tudi neetično. Kaj je narediti pa pošteno povedano…ne vem… :(
5.01.2008 ob 16:48
Ne smemo pozabiti, da Angleži po mnenju Angležev pijejo veliko preveč in so zato takšni ukrepi pri njih del neke “javnodebatne normale” :-)
Drugače pa bi se strinjala z vsakim zakonom, ki staršem omejuje/prepoveduje zlorabo tobaka in alkohola v bližini otrok. Delno zaradi slabih izkušenj, predvsem pa zaradi tega, ker takšni starši po mojih izkušnjah kar radi pokleknejo pred silo zakona (ki ga je treba seveda izvrševati in izvrševanje nadzorovati), čeprav so se prej ob odsotnosti vsakršnih pravil počutili kot mali bogovi, ki s svojimi (svojimi=lastnina) otroki lahko počnejo skoraj čisto vse. Nemci temu pravijo “kolesarska mentaliteta”: navzdol tlačijo, navzgor upogibajo hrbet in sklonijo glavo.
Skratka, naj tudi tukaj obvelja demokratično načelo, da so meje moje svobode tam, kjer se začnejo meje otrokovih pravic.
Približno tako.
Nekje sem enkrat prebrala mnenje nekega psihologa, da je povprečna mati najboljša mati, kar najbrž velja tudi za starše: ne znam si predstavljati smisla absolutno popolnega družinskega življenja, kjer vse teče kot po kaviarju, če pa življenje izven družine za veliko večino ljudi ne poteka absolutno optimalno. Oz., otroci rabijo tudi konflikte, da se iz njih naučijo, in pa napake staršev, da se bolje počutijo. V tem smislu tudi predlagam, da se “vsaj približno dobri” starši nehate čutiti krive za svoje napakice in se čutiti nagovorjene od takšnih idej in vsebin, če pa se vas v resnici ne tičejo. :-) Ko boste otroka namreč spustili iz kletke starševske popolnosti, bo zunaj zazijala realnost, zakajena, opita, samomorilska šoferka, polna problemov, in vaš otrok bo ovenel.
Samo predlagala sem :-)
5.01.2008 ob 17:01
Strojnik: Hvala za dopolnilo o neetičnosti, na katero sem pozabila.
Alcessa: Ali drugače rečeno, najbolj optimalno je uravnovešanje neravnovesja, ki pa je procesno. Mogoče mnogim staršem primanjkuje védenje, da je njihov otrok oseba zase in da tudi on dela napake, kar pa ne pomeni, da ga je zato treba takoj “po prstih”, temveč ga učiti v smeri, da bo iz svojih izkušenj izluščič čimbolj optimalne “nauke”. Naš profesor velikokrat uporabi za prispodobo vzgoje otrok t.i. “teorijo teleta”, s katero skuša prikazati, da tudi strogi prijemi niso optimalni. Namreč bolj kot tele skušaš pripraviti, da hodi po poti, ki mu jo določaš, bolj bo rinilo po svoje. Ko ga enkrat spustiš, da gre po svoje, se bo v določenem času sam vrnil k nam. Podobno je z otrokom. Bolj kot ga omejujemo v veri, da bi ga zaščitili, bolj ga “spodbujamo” k pogledu na “drugo stran”. Če ga vzgajamo tako, da mu dovolimo tudi ta “pogled na drugo stran”, pri čemer seveda izrazimo svoje pomisleke in skrb ob tem ter jih argumentiramo, bo otrok imel tudi na drugi strani svojo mejo, vsekakor pa bo prišel nazaj in to bogatejši za novo spoznanje.
5.01.2008 ob 17:16
Tebi je to k sreči jasno, vsem pa ne. Kar je seveda žalostno.
5.01.2008 ob 17:43
Uf, ja, tema, ki jo je načela Alcessa, to je ‘nezavijanje otrok v vato in idealiziranje neidealnega’, se mi zdi prav tako pomembna, kot je nasprotovanje ‘uničevanju otrokovega zdravja’.
S pretiranim zaščitništvom in idealiziranjem družbe, okolja in samih sebe starši definitivno otroku ne naredimo prav nobene usluge (vsaj ne na daljši rok), ampak ga (vsaj po moje) spremenimo v ‘pohabljenca’, ki bo imel kasneje v življenju velike težave. Vzgoja samostojne, zdrave in sproščene osebe bi morala biti cilj vsakega starša.
(Če nič drugega, si ne želim, da se me mulc pri 18ih drži za kiklo;)
5.01.2008 ob 18:03
Kot si že sama ugotovila; doslednih staršev takšni zakoni ne zadevajo žal pa starševstvo ni takšna danost kot je možnost spočetja otroka. In tudi ni odločitev, čeprav bi marsikdo rad to mislil v smislu - poglejte kako dober starš sem in čisto sam sem se naredil. Starševstvo je še vedno posledica zgledov naših staršev ali sorodnikov ali pa je celo oblika revolta na ravnanje le teh.
Ljudje bolj ali manj odrastemo, popolnoma najbrž nihče.
Dobre starše ustvarja stanje v neki družbi kjer je starševstvo cenjeno, kjer so starši v ospredju in kjer lahko zagotovijo sebi in otrokom dostojno umestitev v družbo. Tekmovalna družba tega ne zmore, ker je v osnovi izprijena in kot takšna bolj podobna živalskemu svetu kot pa človeški družbi.
Biti starš je včasih pomenilo biti realiziran in kot tak biti deležen posebne zaščite. Starš ni prosti strelec in je zaradi tega bolj ranljiv. Današnja družba pa ne samo, da popolnoma enači starše in nestarše ampak popularizira nestarše. Kdor se odloči imeti otroke pa se pri nestarših pogosto enači s tistim, ki se odloči imeti psa - saj mu ni bilo treba.
Tako je potem videti tudi kdo, ki pripelje s seboj na pijačo otroka - kot nekdo, ki za seboj vleče nebodigatreba iz katerega vztrajno poskuša narediti svojega prijatelja, ki ne bo ves čas težil:”Ati, pejva domov.”
In, če se spet malo ponovim,
v tej državi ne primanjkuje otrok, primanjkuje nam odraslih.
5.01.2008 ob 18:15
zloba: in kaj boš naredila, če boš otroku prepovedala ponočevanje, on ti bo pa pobegnil ven skozi okno in ti ga bo domov pripeljala policija in te okarala, da ne znaš vzgajat otroka in boš mogoče še dobila kazen, če bo otrok opit ali kaj podobnega?
boš potem vse noči spala poleg njega ali zaklepala okna in vrata ali … kaj? jaz trdim, da starši ne zmoremo 100% kontrolirati otroke in tisti, ki bo hotel po svoje, bo po svoje tudi šel, ne glede na to, kaj mu govorimo starši.
če pa otroka, ki mi bo prvič pobegnil ali naredil podobno neumnost, niti telesno en smem kaznovat - pa saj 15 letni mulci niso neumni in točno vejo, kaj lahko in kaj ne, potem pa … ne vem, kako lahko kaznujemo tolk stare otroke, ki že imajo svojo pamet in točno vejo kaj lahko in kaj ne in kaj sledi.
moja dolžnost je, da za froca skrbim do 18 leta (ali pač do 26, če se redno šola9, kaj je pa otrokova dolžnost? da mi greni življenje do onemoglosti, da me zajeba*** kadar in kolikor mu paše, jaz se moram pa z njim pogovarjat in samo pogovarjat?
ne vem iz koga delajo zakoni budale, iz otrok ali iz staršev.
saj tudi odrasli vemo, da ne smemo prehitro vozit, pa vozimo in vemo, kakšna je kazen in se je eni bojimo, drugi pa ne. kakšna je pa učinkovita kazen za 16, 17 letnika, ki ponočuje, popiva, kadi, se mogoče celo zadeva, se ne uči?? pogovor?? o majko moja … grem v kot jokat.
5.01.2008 ob 18:27
@Katarina, očitno se nisva najbolje razumeli. Svojemu otroku nimam namena prepovedati, da gre zvečer ven in seveda ne pričakujem, da bo odigral vlogo ‘popolnega’ bitja, ki bo ob 10ih doma in ki ne bo naredilo nobene pizdarije. Hotela sem le povedati, da bom verjetno sama bolje od države vedela, kdaj in kam smem otroka spustiti, pa da ne potrebujem privatnika, da mi prepove celodnevno nalivanje v otrokovi bližini;)
Če se bo kdaj zgodila kaka štala, jo bom reševala takrat. Definitivno pa ne z zapiranjem, zaklepanjem ali pretepanjem. Mogoče sem naivna, ampak v pozitivne učinke tovrstne vzgoje ne verjamem. Pustimo času čas;)
Aja, pa kar se otrokovih dolžnosti tiče - ne trdim, da je dovoljeno vse, a še vedno - otrokova prva dolžnost je - biti otrok. Če nič drugega, ni dovolj star, da bi bil odrasel in ni se sam odločil, da bo vstopil v svet svojih staršev. Ti s(m)o se odločili in ti s(m)o dolžni biti odgovorni.
Primerna kazen za 16, 17-letnika, ki ponočuje, popiva, kadi, se mogoče celo zadeva, se ne uči? Spet mogoče nekoliko naivno verjamem, da je preventiva veliko boljša od kurative, če pa že do te točke pride, ne verjamem, da bi kake hude kazni prav veliko zalegle. Verjetno se v takih primerih res preveri trdnost vsakega starša posebej. Edina stvar, ki mi v tem trenutku pade na pamet je ukinitev vseh bonitet (od denarja do hrane) pa - delo. Srčno pa upam, da mi o tem nikoli in nikdar ne bo potrebno razmišljati.
5.01.2008 ob 18:37
zloba: narobe sem začela. vem, nisi pisala otem, kar sem jaz potem izpostavial v komentarju. moj komentar je razmišljanej naprej od tvojega posta.
država nam ukazuje in zapoveduje že skoraj vse - od tega, da pošiljamo otroke v šolo, kjer so več časa kot doma, pa vseeno trdi, da otroke vzgajamo samo starši, do tega, kako jih lahko kaznujemo, kaj lahko sploh počnemo z njimi, pa tako, da nam deli nasvete, kaj je dobro za otroke in kaj ne, koliko otroci stanejo, kaj naj jim nudimo, blababla. ko pa pride ko kakšne krize - kot tiste iz mojega prejšnjega komentarja, smo pa vse krivi starši. pol pa države kot da je ni.
otrokova dolžnost pri 15 letih zame ni dolžnost, da je otrok in v moji družini ne gre drugače, kot da hčeri participirata v družino z delom v gospodinjstvu. lahko bi bila njuna služkinja ali sužnja, lahko pa sem glava družine. zame je otrokova dolžnost, da staršem pomaga, da dela tisto, kar pri svojij letih lahko dela, da se ne izmika delu. dolžnost oz. pravica staršev pa je, da otroka to naučijo. brez dela ni jela in če krožniki niso pomiti, se juha ne more naliti. :)
5.01.2008 ob 19:20
Brez vzgoje (se pravi pogovora in trdega dela) v mlajših letih, bo bolj težko doseči kar koli pri 16-ih, 17-ih ali 18-ih letih. Otrok mora poznati par pravil za vsakdanje življenje, pa tudi par posebnih za slabe čase (ko kakšno močno skuha). Po mojem mnenju je to nekako tako:
- ko jo skuhaš, povej meni ali komu, ki ti res lahko pomaga, preden jo skuhaš še bolj
- bodi vedno v dobri družbi (ko bo šlo kaj narobe, ne boš ostal sam)
- misli s svojo glavo (verjetno boš zaslutil, da stvari lahko gredo narobe, prej kot se bo to res zgodilo)
-VEDNO te bom imela rada, ne glede kakšno boš ušpičil, a posledice boš moral nositi sam.
Še vedno lahko gre kaj narobe. Žal, draga Zloba, nekateri starši bi res potrebovali strokovnjaka, da bi jim povedal, kaj je dobro za njihove otroke. Večina staršev ne, nekateri pa vseeno. Žal.
5.01.2008 ob 19:34
@Katarina, ja, imaš point in absolutno se strinjam z delom, ko govoriš o prispevanju otrok pri gospodinjskih opravilih. Še vseeno pa lažje sprejmem, da šola od staršev pričakuje vzgojo otrok kot pa obratno;)
@1Danica, marsikdo bi si ta tvoja ‘pravila’ lahko nekam prilepil in vsak dan prebral. In ja, starši bi potrebovali kdaj kak pameten nasvet ali še bolje (to je predlagala že Morska) starševsko šolo.
5.01.2008 ob 19:44
Po mojih izkušnjah je uspeh, če starši sploh razmišljajo, kaj delajo. So pa po moje otroci, ki svojim staršem zaupajo, v večini primerov bolj samostojni, ker si več upajo, saj vedo, da imajo zatočišče v primeru neuspeha. Za kiklo se pa držijo (spet po moje) otroci tistih staršev, ki si tudi same ne upajo koraka naprej narediti in stopicajo na mestu. Otroci najraje posnemajo nas… ;)
5.01.2008 ob 21:38
Sama sem šele pred dobrimi tremi meseci dopolnila 18 let, tako da bi mi naj bilo zdaj dovoljeno marsikaj. Ampak dejansko “lahko” počnem vse, kar sem že prej. Ok, tobačnih izdelkov nisem nikoli kaj veliko kupovala ampak spomnim se, da smo jih tudi pri 13 in 14 brez problema dobili. Alkohol. Od 16. leta dalje vem, da ni problem kot mladoleten dobit alkohola. Naštudiraš prodajalne, kjer se to da, v določenih lokalih pa smo lahko pri 17. okoli polnoči mirno tankali že 3 Zlatorog. In brez skrbi…starši so vedeli le kje smo in ne kaj dejansko pijemo. Pa tudi policijska ura me oz. nas ni nikoli zafrknila, ker naše starosti na raznih koncertih in lokalih ni nihče preverjal (se pa ne morem spomniti, če je zame sploh veljala). Tako da…koliko ti zakoni v resnici zaživijo in koliko se jih resnično upošteva ne vem. Ampak iz lastnih izkušenj vem, da so se ta pravila v času moje mladoletnosti mirno kršila. In če jih država postavlja zato, da bi zaščitila mladež…potem jim lahko povem, da jim ne uspeva najbolje. Nas pa seveda takrat in zdaj to ne moti. Zaenkrat. Ko bom imela svoje pobaline pa bom na vse skupaj gledala drugače.
5.01.2008 ob 21:54
[...] sem na tejle strani: http://zloba.blog.siol.net/2008/01/05/smo-starsi-sposobni-vzgajati-in-zascititi-svoje-otroke/ zasledila zanimiv zapis, o zakonih, ki jih država postavlja da bi zaščitila mladež in o [...]
5.01.2008 ob 22:06
Menim da je vsak roditelj, ki se je kdaj (pa kdaj) sposoben vprašati naslovno vprašanje, sposoben starš. Država in zakonodaja imata pri tem bore malo, če sploh kdaj. Tako kot te cestnoprometni predpisi z zakonsko določenimi sankcijami ob prekrških ne naredijo dobrega voznika, tako tudi “vzgojno” naravnani zakoni ne morejo producirati primernih, sposodnih staršev… ali kako pomagati nekomu, ki se ni sposoben zavesti, da pomoč potrebuje ali pa ponujene pomoči noče !?
Sicer pa imamo zainteresirani danes na razpolago tisoč in en priročnik, tečaj, forum ali blog, kjer se lahko skušamo v starševskih testih… seveda če to sploh želimo ;)
LP N2
5.01.2008 ob 22:46
tak kot so me mimo Cerkve in njene vrle vzgoje , na svoj, odličen način vzgojili moji starši, enako so me mimo tovrstnih zakonov, brez da bi imeli kak poseben, večji, močnejši vpliv na boljšo socializacijo ipd. Problem je v starših, zakoni niti niso tolk moteči; če vzgojiš malčka v osebo z zdravim razumom, potem se ti ni potrebno “sekirat” glede višjih državnih organov, ki blagodejno (heh) želijo imeti vpliv na otroke…so pa butasti, seveda, kdaj pa niso bili - zakoni.
Pogledaš recimo kakšne so pravice in dolžnosti otrok (pravilniki&Co) v šoli ter njenih zaposlenih, analiziraš realno stanje….in se ti takoj obrača v želodcu…pol pa stopi na ulico in mu bliskajo v oči že drugi žareči “tretmani” - ni vrag, da bi se jih rado kršilo ;)
o šoli za starše….če se bom odločila za poklic prof. razr.pouka, torej še malo pa bom dipl, ampak vprašanje, če si bom še vedno močno želela to profesijo opravljat…no, potem si bom prizadevala za take seminarje, kurze & Co, ki bi združevali starše iz vseh vetrov in jih usmerjali na boljša (ne “bolj prava”) pota….
6.01.2008 ob 12:37
@Katja, hvala za tvoj pogled na vse skupaj. Mislim, da si bolj ‘kredibilna’ priča od vseh nas skupaj in da dokazuješ prav to, česar se starši (na nek način) najbolj bojimo - da otrok lahko naredi prav vse, kar si vpiči v glavo, mi pa lahko samo opazujemo.
Seveda smo bli tudi sami nekoč otroci in seveda smo se prav vsi sprehodili skozi pasti alkohola, ponočevanja, kajenja in še česa hujšega. Na nekaterih izpitih smo padli, večino pa opravili. In zdaj smo odrasli, relativno normalni, pa modrujemo o tem, kaj je prav in kaj ne.
Sama upam, da bom otroka vzgojila v dovolj močno in odločno osebo, da bo znal sam presojati, kaj je prav in kje je meja. Nočem ga prikrajšati za nobeno izkušnjo ali odločitev odraščanja, upam le, da se bo čim manj potolkel in čim manj zabredel. Ne računam pa na to,da mi bo država, njena zakonodaja ali kakršnakoli prepoved pri tem resnično v pomoč.
@Nataša2, res je. Samospraševanje, preverjanje samega sebe običajno res pomaga, še bolj pa debata s kom, ki je podobno pot že prehodil ali pa jo še bo. Baje je polovica težave rešene že takrat, ko se zaveš in priznaš, da težavo sploh imaš;)
@Ana, starš, ki nujno potrebuje cerkev, šolo, državo ali kako podobno institucijo, da mu pove, kako in zakaj mora otroka vzgajati, bo težko vzgojil ‘osebo z zdravim razumom’. Seveda pa to ne pomeni, da moraš kot starš apriori zavrniti vse nasvete in priporočila.
6.01.2008 ob 12:55
Zloba: “Seveda smo bli tudi sami nekoč otroci in seveda smo se prav vsi sprehodili skozi pasti alkohola, ponočevanja, kajenja in še česa hujšega.” - Sori, jaz že ne. Tobak mi je smrdel, pila tudi nisem,žurali smo ga pa vseeno. Najbrž sem bila nenormalno pridna :)
To pa ne pomeni, da ne vem, kako stvari grejo, kako mamljive so zadeve, ki niso najbolj OK. Zaenkrat mi največ pomeni to, da izvem, kaj moja dva otroka počneta in to iz prve roke - od njih samih. Če MI HČI POVE, da je pila itd. , to dokaj lahko prenesem. Če ne bi nič vedela, kaj se z njo dogaja, bi bilo malo težje. Sin je dve leti mlajši - tu sem pa malo manj sigurna, da izvem vse in me malo bolj skrbi - pa mislim, da mu ne bo hudega. Problem je v tem, da jih nekateri skuhajo še in še, pa se vedno izmažejo, tu pa tam kdo pa prvo neumnost plača z življenjem ali nepozabno hudo izkušnjo. In NIKOLI in NIKAKOR ne moremo vsega preprečiti.
Če kdo upošteva priporočila cerkve, pa zakone itd. , pa to ni nujno tako slepo uboganje navodil, brez katerih sploh ne bi šlo, ni nujno vzgoja, ne da bi mislil s svojo glavo. To nekdo, ki ne veruje, težko razume, ampak ljudje smo zelo različni. Tudi na ta način (po mnenju mnogih še bolj) lahko vzgajaš otroke v pokončne, samostojne in razmišljujoče ljudi.
6.01.2008 ob 15:27
sej to sem hotela povedat :)
se strinjam, da.
6.01.2008 ob 15:29
Zloba…sej to sem hotela povedat :)
se strinjam, da.
1danica…priporočila Cerkve niso izvirna in niso boljša, modrejša…saj si jih ni izmislila ta institucija…mimo grede, VERUJEM, pač ne v Cerkev in njenega Boga (ali kateregakoli drugega od svetovnih religij), in mi je jasno kako lahko druge smernice vplivajo na vzgojo…gre se za pristop, način in ozadja…Prvi je starš, pol pa vse ostalo…
6.01.2008 ob 15:36
no, še nekaj…če je starš torej prepojen z vrednotami in filozofijo določene religije, bo potemtakem otroka v to smer vzgajal (koncu koncev je pomembno le to, da postane tako zvano DOBER človek). Problem je predvsem ta, ali se otroka popolnoma zapusti, kar se vzgoje tiče, ali se mu zabija v njegov neodvisen um samo eno smer, eno filozofijo in se ga šopa samo z enostranskimi pravili, omejenimi vrednotami…ne uči se ga za Življenje, predvsem je žuganja, na koncu grožnje in vzdihovanja ali pošiljanje v razne ustanove…to, kar ti da starš za zdrav, odprt, flexibilen, moder um, je neprecenljivo…če pa tega ni zmožen (baje se vsak trudi po najboljši močeh - my ass), naj bo vsaj toliko pogumen in človeški, da ga usmerja na prava pota, kjer bo lahko dobil osnovna znanja o humanosti… … …
6.01.2008 ob 16:06
@1danica, ko sem rekla, da smo se prav vsi sprehodili med pastmi odraščanja, nisem mislila, da smo se tudi vsi ujeli. Kamorkoli. Gre zgolj za to, da pasti so, da so del odraščanja in od vsakega posameznika je odvisno, kako jih bo premagal, če sploh.
Tudi tega ne trdim, da so ‘nauki’ cerkve, države ali npr. šole nujno slabi, seveda ne, trdim le to, da bi starš tudi brez vseh teh naukov zmogel in znal presoditi, kaj je za otroka dobro in kaj ne.
Na koncu koncev pa še vedno ostaneta le starš in otrok. V kolikor med njima vlada zaupanje, pa smo verjetno dosegli največ;)
@Ana; Nekje sem zapisala, da je vsaka vzgoja pranje možganov. Vprašanje je le, za kateri program se odločiš:-D
6.01.2008 ob 16:36
Brez zamere, na svetu so ateisti in verski fanatiki, med njimi pa še cela paleta ljudi. Ni vse, kar je z vero povezano, tudi enoumje, zavrto, zaprto, neustvarjalno, nerazmišljujoče, nazadnjaško in vzgojno nesprejemljivo. Tako črno-belo tega menda ne vidite. Poznam veliko ljudi, ki v tej luči zelo dobro vzgajajo svoje otroke, pa tudi mnoge, ki to zelo dobro počnejo brez tega.
6.01.2008 ob 16:41
Ja, to je bilo namenjeno bolj Ani. In zloba, starši ne zmorejo, če modrosti ne pobirajo NEKJE. Kje, je pa že druga stvar. KO je to cerkev oz. vera, to ponavadi istočasno pomeni tudi posnemanje lastnih staršev. Ali za to potrebujemo tudi zakone? Saj veš, kaj si o tem mislim: nekateri jih. Celo več: mislim, da bi se morala zakonska določila dosledneje izvajati.
6.01.2008 ob 18:02
Jaz se v bistvu sprasujem kaj je posledica cesa. Je posledica novih zakonov to, da se starsi ne posvecajo dovolj vzgoji otrok ali je neposvecanje posledica zanasanja na zunanje faktorje: zakone, sole, vrtce.
Starsi s(m)o dandanes grozni. Resnicno grozni. Traparije se zacenjajo ze v vrtcih. Od razslojevanja otrok (na tiste bolj in manj premozne, kar me v bistvu ne moti, se mi pa zdi, da lahko potem potencira to razslojevanje pri mladostnikih; v stilu jaz se s teboj ne bom druzil, ker imas majico od medjimurske trikotaze in ne od Benetona) pa do obsesije s higieno, cistoco in sterilnostjo. In precej prevec permisivno vzgojo.
V ‘nasih’ casih ti je ucitelj (takrat se tovaris) eno primazal in si dal pri pouku mir, potem si to doma povedal, ti je pa se foter dve primazal. Je bilo takrat bolje? Morda ja. Dandanes lahko ucenec med solsko uro telefonira uciteljica mu pa ne sme vzeti telefona iz rok, ker ze krsi nedotakljivost otroka in mu odtujuje lastnino. Tega pa po nevem katerem zakonu ne sme. Traparija na kubik. Vse ma svoje meje, fizicnega znasanja nad otroci ne maram, ne lasanja, ne navijanja uses in ne klofut. Tega ne pocnem. Se manj mi to toleriral v soli.
Je pa to dejansko problem pojma permisivna vzgoja, ki si ga marsikdo narobe razlaga. Midva otroka vzgajava precej permisivno, ne zapovedujeva stvari in ne delava vnaprej definiranih urnikov in nekega dnevnega reda. Vztrajava pa pri dolocenih stvareh in od njih ne odstopava. Otroci so resnicno precej brihtni in razumejo marsikaj, tudi marsikaj se jim da dopovedat, ce se z njimi normalno pogovoris in stvari obrazlozis.
Seveda pa nikoli ne mores biti 100% preprican ali bo otrok naredil tisto kar si mu prepovedal oziroma ne mores vedeti, ce bo prestopil mejo, ki v vecini primerov ni trdno narisana ampak je precej taka zamegljena crta s precej sivega podrocja.
Se mi pa zdi, da dandanes starsi pricakujejo od drzavnih ustanov, da jim bodo vzgajale otroka. Vrtci in sole. Na zalost. Spet bi bilo dobro poiskati razlog za to, pomanjkanje casa? Kariera pred otrokom? Morda zgolj druzbeni trendi in ‘the western way of living’? Prodor raznoraznih oblik pedagogike (Valdorfska, krscanska) v nase kraje?
Drzim pesti, da bosta moja dva cez 13 let (give or take a few) prisla domov do konca dneva in mi prej sporocila kje sta in (vsaj priblizno) kaj pocneta. :) Ce bosta pa dalj stran od doma, jima bom pa ze jaz sluzil kot designated driver.
… z malo srece bosta pa itak zapeckarska geeka. ;)
6.01.2008 ob 19:31
Tega ti pa že ne verjame - da imaš take želje!
Starši so pa takšni in drugačni. Odvisno tudi od tega, kje živiš. Po večjih mestih je najbrž več negativnih pojavov, ki si jih naštel. Tu okoli jih tudi vidim, ampak tudi veliko dobrih skrbnih staršev.
6.01.2008 ob 20:14
Jaz bi samo malo glede kulture obiskovanja v pubih v Angliji in na Irskem. To je pri njih podobno, vsaj pred leti sem to osebno opazila, kot pri nas nakupovanje. Kompletne družine z vsemi člani v soboto dopoldne v pub in potem vmes na kosilo in popoldne spet nazaj. To je pri njih družabni prostor, ker se ne obiskujejo po domovih, kot pri nas. In bodo samo malo na prste pritisnili tiste, ki pozabijo, da imajo seboj otroke. To je na nek način njihova skupna disciplina in kakšnega tečnobneža se bodo rešili iz svoje okolie na njihov eleganten način. Angleži in Irci svoje dogovore in zakone sprejemajo drugače kot mi. Oni jih imajo za skupen dogovor, ker so seveda preko svojih poslancev pri tem vsi sodelovali in se jih potem držijo. Pri nas pa lopni po zakonu, pravila so pa tako, da se jih krši. Če se le da skočim malo tja med njih po Anglo-irsko energijo. lp nostalgična Radirka
11.01.2008 ob 00:29
Komaj sem se prebil čez vse :) Se popolnoma strinjam z BigWhalom. In sem proti kakršnimkoli zakonom, ki omejujejo mojo vzgojo otrok.
Smo mi, ki smo ga pili že pri 12.ih v gostilni zrastli v slabšega človeka? Nam zaradi tega kaj manjka? Smo bolj neumni? Kvečjemu manjka današnjim, ki tega ne smejo in iščejo druge načine zabave, predvsem celo dnevno sedenje pred računalnikom. In so asocialni, razdraženi, zdolgočaseni. Igrišča so prazna. Če pa seveda ne smejo iti vstran od hiše, ker se mu bo seveda ja nekaj zgodilo.
alcessa: ne morem se strinjati s tabo. Ti si ena izmed tistih, ki bi otroka odstranila od vseh slabih vplivov in se potem čudila, zakaj ima astmo. Otrok se mora naučiti odgovornosti. In otroku je potrebno pustiti svobodo. Ne pa kot gledam okoli, ko starši še 12 letnega otroka vsaki dan vozijo v šolo, da ga ja ne bi avto povozil. Seveda taki otrok nima nobenega občutka v prometu … nima občutka za hitrost avtomobilov in ne ve, kaj je nevarno ali ne.
Ukiniti je treba horo legalis, omejitve glede starosti, da si nekdo lahko kupi vino/pivo, pa bi znižal na 14 (ki je tudi mislim strokovno utemeljena) oz. brez omejitve ob prisotnosti starša. Za žganje naj ostane 18. Zaradi teh neumnih omejitev je danes droga za vsakim ovinkom. Nočem, da so naši otroci kot vatirani ameriški (čeprav zaradi neumnih zahtev staršev po tem, da jim država vzgaja otroka, dvomim, da bodo drugačni).
Ni problem, da starši ne bi vzgajali otroka, problem je v tem, da so prestrašeni pred tem hudim svetom. Povrhu vsega pa je lažje kot da greš z njim na igrišče, da mu kupiš DVD z risankami, in ga posedeš pred TV in imaš 2 uri mir pred njim.
Povrhu vsega pa je najlažje izrabljati otroke za sprejem vseh mogočih neumnih zakonov za omejevanje svobode odraslim in za pridiganje o morali. Zato pa ni čudno, da je sodobna družba že čisto otročja. Čeprav kamorkoli pogledaš, ni skoraj nobenega, je pa že skoraj vse namenjeno njim. Jaz kot odrasel pa še vedno hočem prosto posedati po parkih, hočem še vedno pivo spiti po tekmi na igrišču in še vedno hočem gledati topless ženske na plažah. In nočem, da otroci odrastejo v hinavske ljudi, ki samo čakajo, da bo nekdo nekaj narobe naredil, da pokliče policijo, ker sem kao ogrožal otroke.
Navkljub temu, da je danes skoraj vse namenjeno otrokom, pa je pravzaprav prišlo do enega paradoksa. Današnji otroci so v večini zelo neumni, veliko bolj kot so bili 15 let nazaj - navkljub temu, da so danes obkroženi z informacijami. Razlogov ne poznam, bi pa rekel, da so v tem, da ne rabijo prevzemati nobene odgovornosti in da se jih vse bolj zapira v plastično vrečko. Resnično življenje z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi je tisto, kar rabi otrok, da zraste v normalno odraslo osebo. Kako pa bo vedel, kako boli če se udariš s hamrom po prstih, če pa ni nikoli probal…
11.01.2008 ob 00:55
Ne morem si kaj, da ne pripopam tega sem: http://24ur.com/naslovnica/ekskluziv/zanimivosti/20080110_3114576.php
Sicer pa, zanimiva razmišljanja. Se strinjam, da otrok ne sme biti zavit v vato. Vsi smo šli skozi puberteto. Pri meni je bilo strahovito divje in moji starši pojma niso imeli, kaj sem delala. Pojma niso imeli. :( Pa bi se lahko nekajkrat zelo slabo končalo. :( Osemnajstletnica ne more verjeti, da je njena mama spala pri 43 samo s tremi moškimi? Njena mama ni vedela, kaj je njena punca počela pri šestnajstih? Kam gremo??? Sem pesimistična. :( :(