V življenju nič ne ostane skrito, sploh pa ne stvari, za katere si najbolj želimo, da bi ostale samo za nas. Blog tu seveda ni nikakršna izjema. V začetku sem postala Zloba, da bi vsaj malo ločila svet tam zunaj od tega tukaj, da bi obdržala popolno sproščenost, s katero sem začela pred leti pisati blog.
Pa ni šlo. Zloba je vse preveč Sanja in Sanja vse preveč Zloba. Prišli so prvi blogerski žuri, prišel je intervju za Blogorolo, blogerji so moj obraz povezali z mojo službo in včeraj me je Lenartova spravila pred svojo kamero. Mi je žal?
Do neke mere pa res. Žal mi je predvsem v smislu, da za bralce nisem več anonimna blogerka, ki z neznanci deli košček svojega sveta. Žal mi je, da nisem več ‘niko i ništa’, kateremu lahko pripišeš vse lastnosti, od kosmatih nog do zategnjenega obraza, nesrečnega otroštva ali strašne nepotešenosti, zgolj zato, da lažje razumeš njegove besede.
Žal mi je, ker, kljub temu, da vedno stojim za vsako zapisano besedo, ne morem več pisati popolnoma sproščeno. Moja mama ve, da sem Zloba. Brat me bere. Berejo me sodelavci, znanci in prijatelji. Med komentatorji sem našla celo take, ki so mi svoje čase življenje postavljali na glavo in za katere si ne bi nikoli mislila, da me bodo brali. Pa me.
In če hočem ali nočem - imam to v glavi, ko pišem. Teh bralcev Zloba v resnici ne zanima. Poznajo Sanjo, vedo, kdo je, kaj počne, kam hodi v službo in zakaj. Vedo, kaj imam rada, česa se bojim, vedo vse. Berejo Zlobo, ker jih zanima Sanja. Berejo Zlobo in jo sodijo skozi Sanjo.
In to me dela manj virtualno, manj izmišljeno, a hkrati ravno to daje mojim besedam novo težo. Resnična sem. Imam življenje. Imam službo in imam gospoda otroka. In zato me ni strah pokazati svojega obraza. Kar sem tukaj, sem tam. In obratno. Sem sanjava Zloba sem zlobna Sanja.
Sem en človek, en obraz in ene besede. Zato imajo vsi ti intervjuji in vse izpostavljanje svoj smisel. Ker me besed ni strah. Ker za njimi stojim in ker blog ni vse. Ni maska in ni izgovor za neizživete sanje. Ni poligon za furanje ali hranjenje ega, je zgolj pripomoček, delček mene, s katerim se lahko razkrijem, lahko povem in dam več, kot bi sicer. In to bi rada pokazala tudi tistim, ki jim je blog vse, ter tistim, ki mislijo, da se za blogi skrivamo neizživeti pacienti.
Nismo pacienti. Vsaj ne vsi;)
25.12.2007 ob 10:25
Bravo!
Mene ni bilo nikoli strah rakriti identitete! Pravzaprav ne razumem tistih, ki se skrivajo na vsak način… imam pa občutek, da jim nekaj manjka, morda tudi samozavest. In s svojim razkritjem definitivno pridobiš še nekaj več kredibilnosti.
25.12.2007 ob 11:01
Jaz sem pacient. In tega ne skrivam. Morda ne neizživet, prej obratno, potenciran, ampak vsekakor pa pacient.
Saj ni problem razkrit identiteto, problem je, da večina nima kaj razkrit…
25.12.2007 ob 11:04
btw…vesel sem pa, da si jo ti…
25.12.2007 ob 11:15
še dalje diham počasi in lagodno, ko te berem :)
Nic ne more spremeniti tega, kar si….v kakrsnem koli pogledu. Sama sebi ostajas zvesta in to steje.
25.12.2007 ob 11:16
Kot mi je že zadnjič potegnilo; verodostojnost je tvoja lepa čednost zaradi katere se lahko izpostavljaš tako in drugače. Razumem pa, da boš pogrešala kakšno skrito plažo na kateri lahko odvržeš tudi kopalke.
Kar se pa tiče pacientov, pa lahko vsi, ki bivamo v feniksovem telesu zatrdimo, da smo normalni. ;)
25.12.2007 ob 11:17
S tvojo službo? jaz sem te samo videla na televiziji. Pojma nimam kaj bi bila tvoja služba.
25.12.2007 ob 11:48
@Chef, jups, bo nekaj na tem, da ime in priimek data določen + zapisanemu.
@Aljaž, pacient? No ja, bi se dalo debatirat;)))
@Ana, tnx. Fajn vedet, da faca ni čisto vse;)
@Feniks, točno to - virtuala v tem norem svetu nudi vsaj en otoček intime. V trenutku, ko postaneš ime in priimek, se še ta košček izgubi. Če ne gre za neko paranojo, ampak dejansko … skrito plažo, je izguba te intime lahko tudi malce neprijetna. Aja … pa pozdravi paciente. Me nadvse veseli, da so ‘normalni’;)
@Dajana, to, kar si videla, je del moje službe, mojega privatnega življenja, saj je vseeno, kako temu rečeva. Nisem imela namena sebe povezovati s 70 minutno pogovorno televizijsko oddajo, ker se mi zdi, da z mojim blogom nima neke blazne zveze, si jo pa ti. Načeloma mi je vseeno, marsikomu pa mogoče ne bi bilo všeč. Nekaterim so bile že slike z Bložiča odveč, jaz pa na tistem posnetku nakladam več kot eno uro;))
25.12.2007 ob 12:07
Pa sej ne moreš sklopiti neke osebne note, ki jo vlečeš s seboj na vseh nivojih svojega bivanja. To si ti, pa četudi enkrat Tone drugič Škarja. Ne vem mogoče če bi pisala članke v stilu za, ne vem, Ognjišče. , pa še to bi bil zate takšen izziv, (beri, v pocukran celofan skrit sarkazem), da bi bli ti članki gotovo Bomba;) Tko da, ja ne vem kaj me je trknilo..pač zaželel sem si spet malo miselnih izletov z Zlobo v Sanji, sanjast zlobo vseeno. obe sta mi všeč:)…Sicer pa zakaj bi blo vse črnobelo, to je življenje…nikol nisi zapret dovolj vrat za seboj, da ne bi vsaj malo še pihalo skozi. Brezvetrje je mučno, vrjem
25.12.2007 ob 12:11
Hja, kaj naj rečem? Ne se sekirat, pa se še mi ne bomo!
25.12.2007 ob 12:16
@Quercus, ravno to sem hotela povedati. Si, kar si. Tu, tam, kjerkoli. Mogoče na netu lahko zadržiš zase košček intime, ni pa nujno. Še vedno pa si ti … ti. Brezvetrje? Ti? Ne verjamem! Btw, zakaj Quercus? Laško pivo ni več dobro?
@1danica, a ta zapis je izpadel kot sekiranje? Uf, potem pa sem spet falila;( Želela sem razložiti, v čem so prednosti in v čem pomanjkljivosti ‘razkrivanja’ identitete blogerja.
25.12.2007 ob 13:15
Sej pravm, se m zdi da sm zadnje čase se trudil zamašitji še zadnej pore pd zaprtimi vrati, in ko se mi je že zazdelo, da je poplno je nastalo v zraku mučno brezveterje. In ko sem se nanj že skoraj navadil, so čuti, ki so postali zaradi tega senzibilnejši, zaznali šibak šum vetriča, ki je kljub svoji majhnosti naznanjal veter, ki se lahko kaj hitro spermeni v orkan. Ja prou maš, Brezveterje bi me ubilo!!! Quercus…spet v meni raste želja da bi postal Drevo, hrast, Quercus( eh bl kičasto se bere quercus-ki je bl kičasto kot net…blink blink, lučke,speed, muiljon enih neumnih informacij…bodmo zraven ane), če bi imel nickname Hrast…. Poznam nekaj ljudi s tem priimkom….hm nebi! Sej veš da Laško je še zmeri 1A
25.12.2007 ob 13:17
Bil prehitro pisal, bil veliko napak naredil, se bom bil opravičil!
25.12.2007 ob 16:09
pa kje se zdaj to vidi?
25.12.2007 ob 16:13
Si na kratko predogledal intervju. Rispekt!
25.12.2007 ob 16:14
no zdei si zvezda…
25.12.2007 ob 16:47
Aha. Kapiram. Uf, jaz sem pa čakala na tvoj post: Kako sem nastopala v TV oddaji. Jao, a veš, da sem rabila nekaj časa, da zakapiram, zakaj ga še nisi dala ven! Ja, to je pa ta problem, o katerem jaz govorim v mojem intervjuju za vest.si. Prehod od virtualnega v realno. Ne vem, jaz tudi na začetku nisem bila Dajana, temveč Alja in sem se potem preimenovala v Dajano, ker sem to, kar sem. Imela sem nekaj časa prav poblem te dvojne osebnosti! Jaz pišem o svojem življenju in resnico, je pa res, da če se ne želiš preveč izpostavljati, ne smeš o tem preveč pisati ali pa dajati svojih fotk gor, kako bi te sicer jaz prepoznala? Hm, v tej majhni Sloveniji ne moreš ostati anonimen, tu smo si vsi v sorodu, če pa nismo, smo bili pa sošolci ali prijatelji od nekoga, ki ga poznamo. :(
25.12.2007 ob 16:58
zloba,
jaz sem o tebi uspela le prebrati, da piješ pivo, kadiš in stojiš za svojimi besedami, kar počnem tudi jaz.
In če so te izbrali za intervjuje, TV, pa še kaj, saj ni pomembno, si na to lahko poosna. Zakaj bi skrivala veselje?
Si to, kar si. In to mi je pri ljudeh všeč.
No, ti si “zloba”, jaz pa samo Vlatka. In malo nas je na blogu, ki stojimo tudi za svojimi imeni ;) ;)
25.12.2007 ob 17:40
dolgocasne ste s temi vasimi imeni , zivlenji ….
kje so casi popolne anonimnosti :(
25.12.2007 ob 18:31
Sekiranje je bilo tu mišljeno predvsem kot pretirano razmišljanje na to temo. Saj si sama napisala, da ti je žal, da nisi več anonimna blogerka.
Da bralcev Zloba ne zanima, najbrž ni ćisto res (ali pa sploh ne). Pa tudi nisem opazila, da bi te to zaviralo pri pisanju in izražanju misli in mnenj.
Samo mnenja sem, da manj ko boš razglabljala na to temo, manj bomo razmišljali o Sanji. Razen par tistih mogoče, pri katerih res ni več pomoči. Pa tudi to ima verjetno svoj čar.
25.12.2007 ob 20:40
popolnost je lažljiva, marko ;)
Zlobačica - eh, kar je lejpo, nej slabo >:-)
25.12.2007 ob 21:15
Mene pa Sanja zanima veliko bolj od Zlobe. Ker je večplastna in ker je Zloba le njen medel približek,
25.12.2007 ob 21:27
Zloba, čist majčken bolj plitko sem dihala skozi tale post…
25.12.2007 ob 21:30
jaz pa hočem čisto Zlobo nazaj,sanja naj pa malega gospodiča čuva
26.12.2007 ob 12:19
Evo, jaz pojma nimam, kdo je Sanja. Verjetno zato se mi zdi tole (amatersko) filozofiranje malce prisiljeno. Ali sem pa jaz malo pritlehen? Berem takele bloge - lastnega bloga ne pišem, se mi zdi, da živim in mislim preveč enostavno življenje - bolj kot ne iz nekakšnega mazohizma. S čim vse se ljudje danes ne trapijo! Škoda, da ne poznam kakšnega bolj učenega izraza za to. Ali je to svetobolje? Ne me kregat, če ni.
Če sem prav prebral nekje - upam, da nisem zamešal - je Zloba moja someščanka, s Fužin. Tukaj vendar žive vedri in radostni ljudje! Realni, ne virtualni. Ajde, dajmo, kvišku srca!
In vso srečo, ne samo v naslednjem letu!
26.12.2007 ob 14:42
Samo neizživeti pacietni mislijo, da se za blogi skrivajo neizživeti pacienti. Čeprav pogosto tudi sama pomislim, da se v nas skriva kak mali pacient - to seveda sodim po sebi. ;))
26.12.2007 ob 16:37
Bravo zloba… ta objava ni bla le kost, bila je prava klobasa:))
26.12.2007 ob 16:45
Sanja, nimam časa razlagat, sam smrtno resno tole - dajem kar na capslock: TI MORAŠ BITI VODITELJICA TV ŠTUDENTSKE/INFORMATIVNE ODDAJE!
Do tega sem prišla, ko sem se spraševala, kako je mogoče, da sem se, čeprav me problematika študentske družine zanima kot lanski sneg, skozi oddajo prebila do konca.
Zaradi tebe, ker te je ful fajn POSLUSAT in GLEDAT obenem.
Srečno v bodoči službi! :)
26.12.2007 ob 16:45
Morda gre anonimnost, željo po anonimnosti in razne skrivalnice pripisati zgolj previdnosti posameznikov - ko pišemo blog, se postavimo na ogled, stopimo na planjavo, kjer smo še toliko lažje ulovljiv, ustreljiv plen. Morda nekateri enostavno nočejo, da bi se jim v rit zapičila kaka brezvezna puščica naključnega ali celo naklepnega mimoberočega :)
Ali pa gre za neko temeljno komponento samopercepcije in poravnanosti s svetom, za ščepec samopromocije na tak ali drugačen način, za samorealizacijo, ali pa zgolj čebljanje, kot čebljamo vsak dan - ob kofetu, pivu ali kar v prazno, tjavendan.
Vsekakor pa je vsa ta blogovska mineštra prav fajn stvar. Različni smo, komuniciramo, vojeuristično pogledujemo za mislimi drugih, se privajamo resnične drugačnosti (ne zgolj vizualne, po imidžu).
Če je včasih združevala Radenska, so danes to blogi :)
PS: ja, tudi jaz en malček blodim.
26.12.2007 ob 19:39
jest se popolnoma strinjam z gospodično MartoL ..
torej nej bo Sanja Tv star … Zloba pa mine private star … :)
26.12.2007 ob 20:28
uf, jaz marsikdaj napišem, kar bi bilo bolje zadržati zase, slika pa je tudi vedno gor, na blogu. nimam kaj skrivat.
mimogrede, hudo dobr govoriš pred kamero, jaz bi se ziher zaciklal. :)
27.12.2007 ob 09:32
@MartaL, si ti prepričana, da ti trije dnevi na off, s tvojim dragim in brez dela, ne škodijo?:)))
@Sosed, pa ne še ti? Kaj vsi gledate TV ponoči?:)
27.12.2007 ob 11:01
niti ne, ampak prednost interneta je med drugim tudi ta, da lahko pogledaš kakšno oddajo, ki si jo sicer zamudil in naknadno izvedel, da je ne bi smel. ampak resno: kapa dol, govoriš še bolš kot pišeš. :)
27.12.2007 ob 11:26
He, ok, pol odpuščenega;) Pa hvala!
27.12.2007 ob 11:33
Tukaj sem se tudi sam nalezel malce Zlobe :) Če bi se mi zdelo slabo niti ne bi, tako pa; razgaljamo slavne … .
http://www.rtvslo.si/polnocniklub/arhiv.php
27.12.2007 ob 13:47
Moje ime je XY in jaz sem pacient! Kdaj greva na pivo???
27.12.2007 ob 14:12
Aaaaaaaaaaaaa … Feniks … pa a bi pustili že tale jajc pri miru?:-P
London, pacient moj, cifro maš, mail imaš, samo še povabit me moraš;)
27.12.2007 ob 14:28
Odličen zapis!
Jaz sem tudi v začetku hotel ostati anonimen, a sem kaj kmalu sprevidel, da to pač ne bo šlo.
Na internetu to ni več mogoče.. :)
Drugače je, če bereš nekoga ki ga poznaš, ali pa nekoga ki ga nisi videl..drugače dojemaš..
27.12.2007 ob 14:39
Težko debato si odprla s tem postom. Anonimnost vs. Razkritost. Zagotovo ti da anonimnost več poguma in zanosa, ime in priimek(pa čeprav neznan) pa dajeta blogu kredibilnost in človeškost. Everyone should choose.
Lp, Robert
28.12.2007 ob 19:32
To je problem “male Slovenije”. Ko smo si malodane vsi v sorodu, ko se vsi poznamo ….. in ko je najbolj važno kdo je ta in ta in kdo stoji za tem in onim vzdevkom.
Tudi jaz se “skrivam” za psevdonimom, ki pa hkrati tudi odkriva prave podatke, če ga prebereš nazaj.
29.12.2007 ob 13:06
@Remmybostjanski , jups, prav imaš. Sama sem izzivala, zdej pa imam. Ampak - čeprav anonimnost daje nekoliko več svobode, je ne bi nikoli zamenjala za človeškost. Lp tudi tebi;)
@Kalamar, to mi je kapnilo že ob tvojem prvem komentarju na mojem blogu;) Vseeno pa - problemi so le tam, kjer jih hočemo. Sanja, Zloba ali pa Pika Nogavička, meni je vseeno;)
30.12.2007 ob 12:57
Uf, te štekam, samocenzura je pa nekaj najslabšega… No, be yourself še naprej… ;)
3.01.2008 ob 01:04
Hoj, brala sem intervju v blogoroli. Bravo!
3.01.2008 ob 14:36
Ne nisem se zmotila, res si prijetna,pametna, mlada dama, ki nesebično pomagaš tudi drugim v stiski, vse čestitke in srečno v novih podvigih ! Nada
3.01.2008 ob 15:20
@Levazleve, Nada, hvala obema:)
3.01.2008 ob 19:51
Fajn ste tole govorli po televiziji. Sploh pa je bilo zelo dobro izhodišče za debato na koncu. Zivljenje v skupnosti VS vsak posebaj. Ker današnja mladina nima drugega kot tv in računalnik in tastare. Včasih so se na vasi igrali, danes so vsi zaprti v bajtah - v mestih verjetno podobno… In ja, verjamem da imajo tamali v skupnosti veliko prednost, to današnjim družinam še kako manjka.
3.01.2008 ob 20:04
@Lemurian, hej:) In hvala za pohvale. Smo se trudili po najboljših močeh, čeprav je malo naporno takole, 70 minut brez prestanka ali možnosti popravljanja.
4.01.2008 ob 22:22
> Žal mi je, ker, kljub temu, da vedno stojim za vsako zapisano besedo,
> ne morem več pisati popolnoma sproščeno.
Ce zaradi tega, ker drugi vedo kdo si ne mores pisati povsem sprosceno, potem so besede za katerimi stojis precej manj prodorne. Pridobijo na mlacnosti in izgubijo na tezi. Neka kvazi anonimnost daje nek kvazi pogum.
Tudi mene berejo ljudje za katere si ne bi nikoli mislil, da me bodo brali. Sem kaj taksnega napisal kar ne bi smel? Sem kdaj izrekel (v zivo, nekomu) cesar ne bi smel? Verjetno sem se kdaj ne-taktno izrazil in izbral napacne besede. To pocnemo vsi.
Ne vem, ce to, da si manj virtualna da tvojim besedam novo tezo. Jih samo preoblikuje, jih naredi drugacne. Sedaj po novem razmisljas o tem, kdo vse bo to bral in besede izbiras bolj skrbno. Za vsak slucaj, clovek nikoli ne ve. :)
Jaz se v bistvu sprasujem zakaj prihaja do tega. Mar imajo ljudje resnico toliko malo zaupanja sami vase? Dokler se zavijajo v nek plasc vsaj navidezne anonimnosti si upajo, potem ne vec. In se naprej, je sploh se kdo, ki se okolici kaze tak kot v resnici je?
Naucil sem se, da ljudem povem kar si mislim, marsikdo me zaradi tega ne mara, morda bi celo res moral biti bolj uvideven do drugih ampak zakaj? Zato, me bodo imeli raje in da ne bom koga prizadel?
Precej sebicno bom raje najprej pri sebi ‘popucal’ potem se bom pa ukvarjal s tem, ce sem koga utegnil prizadeti.
5.01.2008 ob 11:27
BW, hud ‘traktat’ za en sam stavek, ki je hotel povedati zgolj to; Vsak, ki piše (in zapise javno objavlja) ima pri pisanju v mislih bralca. Očeta, brata, šefa ali pa neznanca. Če ti uspe to popolnoma odmisliti, si res faca ali pa - popoln ignorant.
To seveda ne pomeni, da boš sedaj obračal in tehtal vsako besedo, ampak le to - da ti ni popolnoma vseeno. Če mene vpraša - to nima nikakršne zveze z zaupanjem vase, ima pa nekaj malega opraviti s spoštovanjem do tistih, ki te (me) berejo.
5.01.2008 ob 11:55
Kaksno spostovanje pa? To, da ne pises o teh ljudeh jih ne omenjas ali pa, da o njih pises samo lepe stvari? :)
5.01.2008 ob 12:05
Ne eno in ne drugo. Samo veš - da so.