Beseda ’sprava’ je dandanašnji tako zelo prazna, kot besede strpnost, drugačnost in sprejemanje. Tako zelo moderno je, da sprejemamo vse, kar je drugačno, tako zelo nujno, da se spravimo levi in desni, tako zelo neverjetno pomembno, da smo strpni do vseh, predvsem pa do sebe.
Živimo pač v ‘moderni Evropi’, kjer je moderno biti toleranten, kjer smo vsi enaki in enakopravni. Enakopravnost je tako zelo čudovita vrlina, da bi najraje v iste cerkve stlačili kristjane in muslimane, Nemce in Francoze bi naučili govoriti angleško, stranke pa bi lepo postavili na sredino. Uvedli bi enotno denarno valuto (ups, smo jo že), imeli bi enotne davke, ukinili bi vse posebnosti, se borili v isti vojski in tulili v en rog.
Saj smo vendar Evropejci, saj se vendar spodobi, da smo eni in enotni, da se spravimo, strnemo in ljubimo. Kakšna levica, kakšna desnica, lepo vas prosim, kakšni beli in rdeči, kakšna zgodovina in kakšna sedanjost, važno, da se imamo radi. Cena za vse skupaj? Apatičen, nejevoljen narod, ki mu ni nič jasno.
Včasih je bila druga svetovna vojna vojna za svobodo, danes nismo več tako prepričani. Včasih je bila vera stvar posameznika, danes je to stvar družbene volje. Včasih nismo marali Italijanov in Nemcev, hoteli so našo zemljo, naš jezik in našo kri, danes - so naši bratje in vsi jih imamo radi. Včasih je bila ženska ženska in moški moški, danes moraš vsakogar pogledati dvakrat, pa se še vedno lahko zmotiš. Ženske ne nosijo več kril in moški si pulijo kocine. Kdo je kdo? In kje je kakšna meja? V kaj se sploh še verjame in kje je kakšna razlika?
Med levimi in desnimi? Če preberem statute slovenskih strank, definitvno ne. Med moškim in žensko? Vse manj. Med cerkvijo in državo? Lepo vas prosim. Med Avstrijci in Slovenci? Kaj pa Italijani in Madžari? Kje so meje? Kje se začnemo in kje končamo Slovenci? Še kdo ve?
Namesto da Slovenija tone v evropski enakopravnosti, namesto da svoj narod uči poslušnosti in sprave, ki ju tako ali tako nihče ne razume, naj postavi meje. Mejo na morju in mejo na kopnem, prepoved v šoli in prepoved v glavi. Butaste zakone in omejitve, karkoli. Nekaj, do česar se narod lahko opredeli, nekaj, o čemer lahko narod razmišlja.
Slovenija potrebuje spor, ne sprave. Slovenija potrebuje črno-beli svet, svet prisile, omejitev in novih meja, da se zbudi iz apatije, v kateri blodi že predolgo. Komaj smo zlezli izpod jarma bivše države, že rinemo v neko drugo in ji poskušamo biti podobni. Tako zelo podobni, da smo vmes pozabili, kdo sploh smo in kaj hočemo.
Dokler so Slovence po glavi tepli Nemci, dokler so nam Italijani zasedali zemljo in nas Srbi učili peti himno, smo vedeli, kdo smo in kam hočemo. Zdaj - ne vemo nič. Tavamo, blodimo in dovolimo oblasti, da nam vsili prav vsako stvar, ki ji pade na pamet.
Sprava? Sprava je puhlica. Fraza, ki ustreza le tistim, ki iz nas hočejo narediti poslušne, vodljive in neskončno prijetne ovčice. Evropske ovčice.
2.12.2007 ob 16:21
Ta tema ima tudi svojevrstno jezikovno konotacijo, ki se logično navezuje na prejšnjo temo tedna: Kaj če bi pisali o spolu in o splavih :)
On a lighter note… kul zapis :)
2.12.2007 ob 16:30
Se strinjam, a tudi spor bi moral biti kvaliteten in ne kar neki. S spravo je pa tako kot z vsemi velikimi besedami: če bi jo uporabljali zmerno in razumno, morda ne bi pozabili, za kaj sploh gre.
2.12.2007 ob 17:07
Očitno je samostojnost presenetila slovenski narod kot komunalce napovedan sneg. Vedelo se je, da prihaja, kljub temu pa že od njenega prihoda nismo imeli garniture, ki bi v kompletu bila sposobna vladati.
Povprečen državljan Slovenije nima občutka, da bi vladajoči ščitili njegove interese. Zato tudi sam ni lojalen. Dokler šef nosi Armanija in bogati z uvozom poceni kitajske robe pri tem pa se izgovarja na Evropo tudi sam ne bo kupoval domače, pa čeprav bi to pomenilo ohranitev pošteno plačane proizvodnje.
Hočeš nočeš smo vsi pristali v politiki. Tudi tisti, ki ne volijo in, ki pravijo, da jih politika ne zanima. Podzavestno ali celo zavesntno se vsak zaveda svojega umazanega prispevka k propadu marsikatere slovenske družine. Nojevizem je postal najbolj razširjena ideologija. Res je zrak pod zemljo že malo zatohel toda pomembno je, da “ne vemo” kaj se okoli nas dogaja.
No, nekateri vedo, pa ne ukrepajo, ker jim empatija brani. Vedo, da bi sami bili enaki, če bi se znašli pri koritu. Zadovoljni so, da so vsaj v drugi vrsti, kjer lahko lovijo malo večje drobtine in čakajo na svojo priložnost.
Povprečen državljan, ki so ga uspeli prepričati, da naj pusti crkniti brata, ker ne zna delati poceni, pa ob zavedanju, da so ga umazali in da se nima namena oprati, naroči še enega in razmišlja o četrtem prispevku k slovenski blaznosti.
2.12.2007 ob 17:26
zato pa plemeniti vztrajno pridobiva glasove
menda je še edini ki ni dal hlačke dol pred evropo
2.12.2007 ob 18:43
@Obuti … Hvala za zadnji stavek. Sicer bi se še eno uro praskala po glavi. Takole bom ‘fertik’ po 45-ih minutah;)
@1danica; Meni se zdi, da se preveč stvari v Sloveniji počne ‘na pol’ in nepremišljeno. Tale zapis je bolj kot ne ‘provokacija’. Upam, da vsaj temeljita.
@Feniks; Ta stavek gre v anale: Očitno je samostojnost presenetila slovenski narod kot komunalce napovedan sneg:)
@nichiren; He, originalno je bil v tekstu poseben odstavek, namenjen Jelinčiču, pa sem ga potem izbrisala, ker mu nočem delat reklame;)
2.12.2007 ob 18:46
Zanimiva ocena stanja duha pri nas, to že moram priznati, res smo nekam neprepoznavni ta čas, mečejo nam že napol oglodane kosti, da se prerivamo okoli njih, medtem pa spretno mešetarijo za našim hrbtom. Pulijo se za še tisto nekaj, kar naj bi bilo last vseh, seveda bo končalo pri peščici posameznikov, katerim je za vse ostale prav malo mar. Tudi mene moti, da ne kupujemo več domačega blaga, recimo vsaj čevljev in tekstila, kar tudi slučajno ni bilo slabe kvalitete in slabega izgleda.
Dejstvo je, da ne zmoremo biti složni, vsak po svoje leze v … tistim, pri katerih voha vsaj malo koristi, pa še to osebne. Mah, nič kaj impresivnega ni biti ta trenutek slovenec
2.12.2007 ob 21:21
Ena izmed najboljših funkcij negativnih situacij je ta, da združuje ljudi in daje možnost videti smer, v katero želimo iti. Vendar je pri tem žalostno, da potrebujemo neke “zunanje” in “katastrofalne” vzvode, da bi le ti to sprožili. “Sprožilnih” situacij imamo namreč tudi znotraj naše deželice veliko in ni ravno potrebno, da bi se nad nas spravili kakšni Nemci, Italijani ali Srbi, ampak tudi naprimer medčloveško nasilje, revščina, nekvaliteten šolski sistem in podobno…
p.s. a sem zelo zelo naduta in smotana, če dodam, da je v naslovu napačno uporabljen sklon pri zadnji besedi? :) Moje oči so krive, ne jaz :)
2.12.2007 ob 22:42
Ljuba Morska, smotana si itak, naduta pač ne, lapsus pa je bil popravljen …:)
2.12.2007 ob 23:32
Važno, da sem ljuba :)
3.12.2007 ob 13:48
BREZ “TRAVE” NE BO SPRAVE
3.12.2007 ob 23:06
Zloba, srce, tako kot sprava je tudi provokacija hec dveh - med dvema. Dokler sta sami sebi namen oziroma bolje, dokler iniciator ne razčisti provokacije sam pri sebi in se spravitelj ne spravi sam s sabo, prihaja do konfrontacij. Tako tvoja provokacija kot sprava ( kot seveda tudi enakopravnost, strpnost, drugačnost, razumevanje… ) sta problematični z vidika iskrenosti oziroma samorefleksije. Še drugače, z vidika resnice. Laž je, da resnica ni ena sama. Je. Ena sama. Ker pa jo težko sprejemajo( -mo ) iščemo alternativne rešitve. Ki pa so zabluz ( zlobabluz? :-) ).
4.12.2007 ob 18:18
Hmm samo… a misliš, da bi Janezi še znali v današnjem času držati skupaj tako kot so v 2.sv.vojni? Pa še takrat niso znali… Mislim, da imamo v krvi, da pri nas “brat kolje brata”. Več “bratov” kot “pokolje”, več ostane njemu. Tako da spor ni ravno najboljša rešitev… Mi ne dihamo kot eno - nikoli nismo in nikoli ne bomo znali. Preveč je takšnih, ki jih skrbi samo in izključno za svojo zadnjo plat, da bi karkoli naredili, da bi se stanje pri nas izboljšalo. Tako da… že ko je sprava je spopad, kako bi bilo šele, ko bi bil prepir?
4.12.2007 ob 18:32
@Blogbuster, ’srce’, pa sem mislila, da jaz nakladam;)
@Tamara; Nekateri verjamejo, da se skupina bolj poveže in je veliko bolj homogena, ko ‘najde zunanjega sovražnika’ ali razlog za bitko. Dandanašnji živimo v popolni apatiji, kjer ni jasno, kdo koga nateguje, kdo komu kaj ukazuje in kaj bi sploh radi. Sama verjamem, da bi nam bile stvari hitro bolj jasne, takoj, ko bi nas nekdo grdo ‘privil’.
4.12.2007 ob 20:17
pa še res je zloba,spomnimo se samo plebiscita za samostojnost.
vseeno pa mislim da bi ene par oseb bilo tretirano kot izdajalci
domovine.tudi staro jugo je skupaj (vsaj 20% ) držal zunanji sovražnik.
meni so za zdaj glavni sovražniki: nesposobna vlada;ki vidi samo evropo;rkc ki grabi in ne plačuje davke;kadilski zakon ki je prva stopnica do taborišča ;taj pani;iz principa ne rečem tajkuni pa še
pa še;tako da bo zunanji sovražnik še malo počakal razen če mi ne pride na vrata
a ja pozabil sem črtim tudi lisico ki ob pol treh zjutraj špancira mimo
gajbe mojega psa pol pa ta zbudi mene in še pol soseske
5.12.2007 ob 17:51
srce, prav si mislila… klin se s klinom zbija, try harder :-)