Mati. moja mati. preprosta, čustvena ženska … delavka, gospodinja … ki je letos dopolnila pol stoletja (mater … to se pa veliko sliši) … Mati pridejo danes na obisk. zlomka. namesto, da bi to leno, megleno novembrsko dopoldne preživela ob knjigi in kavi … moram … pospraviti stanovanje. pri svojih tridesetih letih … po dvanajstih letih samostojnega življenja … se še vedno trudim … biti dobra hči. svašta.
ko sem bila najstnica, mi je Mati kravžljala živce. postiljanje postelje (zakaj že, če jo tako ali tako vsak večer spet razmečem?) … pomivanje posode takoj, ko v usta stlačiš zadnjo žlico kosila … brisanje prahu (najraje sem imela polico, kjer sva z bratom razstavljala zbirko kinder igrač) … sesanje, pometanje … in muka vseh muk … vrtnarjenje (če samo pomislim na obiranje fižola … me zabolijo prsti) … skratka … nikoli mi ni bilo jasno, zakaj mora biti pri nas vedno vse kot iz škatlice, zakaj je nujno posodo pomivati takoj, ko poješ … in zakaj hudiča … so tla vedno tako čista, da bi lahko na njih … stregel večerjo.
z bratom sva javkala in cvilila … a naredila večinoma vse … in počasi … odrasla. mene je pot zanesla v ljubljano … daleč stran od mamine vzgoje in njenih pravil … in prva stvar, ki sem jo v svojem novem ‘gospodinjstvu’ naredila je bilo … kosilo. nihče mi ni gledal pod prste … nihče štel žlic soli in olja … in najlepše od vsega … po kosilu … smo umazano posodo zložili v korito … in šli … v mesto na kavo. brez slabe vesti.
naslednji dan nismo pospravili postelje … in kak teden protestno nismo pometali. da bi predvsem … sami sebi dokazali … da se da tudi drugače. verjetno je odveč razlagati, da je bilo stanovanje po nekaj dnevih izgledalo kot svinjak … in da nisem rabila nobene mame … da sem znorela. in vse pospravila.
od takrat … pospravljam sproti. vsaj toliko, kot mi čas dopušča. pomivam po kosilu, perem ob večerih, pometam in pomivam tla … ob vikendih. včasih … mi ne znese … včasih me popade lenoba … a slej ko prej … je vse … po mamino. mama je … pa če sem to hotela ali ne … dosegla svoje.
zadnji dnevi v službi so bili nori … in stanovanje izgleda temu primerno. svinjsko. treba je posesati in pomiti, treba je zamenjati posteljnino … oprati in zlikati cunje … in vse to … še preden pride mama. ker … če bo njena noga stopila v moj svinjak … ne bo rekla ničesar. nasmehnila se bo … in začela pomivati posodo. ne glede na vse moje proteste … vpitje in nestrinjanje … bo hotela … pomesti balkon in zlikati cunje. ker … bi rada pomagala. ker … drugače ne zna.
jaz pa … tega nočem. nočem … da še ob nedeljah … mama pospravlja. nočem, da jo živcirajo moje umazane cunje in moja umazana posoda. hočem … da v miru spijeva kavo … da mi pove, kakšen teden je za njo in kaj vse je ‘ušpičil’ tata. hočem … z njo preživeti sproščeno uro ali dve … ko ne bo .. počela nič. sama tega … namreč ne zna. mojo mamo … je treba prisiliti … da ne dela.
in zato … moram v tem trenutku zavihati rokave in premakniti svojo rit. stanovanje čaka, da ga nekdo pospravi. Mati prihajajo.
25.11.2007 ob 11:01
Pedeset let je veliko? Toliko bom jaz čez pet let. ;) Pri štiridesetih sem rodila četrtega otroka in od takrat naprej se niti slučajno ne obremenjujem s tem, koliko sem stara. Hm, moja mama je tudi dvajset let starejša od mene. In prav iste metode je imela. Vse to sem prevzela od nje, razen njene strahovite obsesije s hrano in s kuhanjem in s tem, da ne bomo slučajno lačni. Pa ne misli, da bo čez dvajset let kaj drugače. Moja mama se do mene obnaša točno tako, kot takrat, ko sem bila stara 15 let. ;)
25.11.2007 ob 11:05
he … dajana … ne …. 50 ni veliko …. ampak …. pol stoletja … se sliši ful veliko;)
drugače pa … ja … za mame bomo vedno otroci … čeprav bomo imeli 70 let;) in veš kaj? prav nič me ne moti. fajn je biti otrok. vsaj … za nekoga;)
25.11.2007 ob 11:10
Hehe. Pravkar si opisala klon moje mame. Ni rešitve. Tudi jaz pospravljam. ;)
25.11.2007 ob 11:24
Hja, jaz pa še vedno doživljam besede drage mame: Pospravi to, pospravi ono … ker pa imam slab spomin(=malenkost boljši kot zlata ribica) dobim včasih za krepljenje mojega dragega spominčka še dodatne naloge … Se je vam tudi to dogajalo?
25.11.2007 ob 11:34
tvoja mama je mlajša od moje. Ampak so pa vsi obsedeni s tem puvcanjem, jaz tudi :D nevede so nam vcepili to lepo navado, da smo čisti ljudje.
Pri nas je pa obratno, kadar jaz pridem k mami imam v rokah metlo in sesalec.
25.11.2007 ob 11:41
Jaz imam boljšo metodo. Moje otroke peljem k njej. Nima možnosti, da bi pospravljala tako hitro, kot oni lahko razmečejo in se ženska počasi sprijazni… ;)
Šok terapija vedno zaleže… ;)
Si dala pa tudi meni misliti okoli starosti. Pa jaz sem po letih precej bližje tvoji mami, kot naprimer tebi. V bistvu sem čisto blizu Dajani. Uh. A tvoja mama tudi kakšen blog piše… :?
25.11.2007 ob 11:44
očitno so si naše mame ful podobne. a samo mene skrbi … da bom čez par let … ista???
strojnik … moja mama pa blog? he … kje pa. računalnik je bil do pred kratkim zgolj nekaj … s česar se prah briše … zdaj pa še nekaj … za igranje pasjanse … ko fotr okupira televizijo;)
25.11.2007 ob 12:17
zgleda so mame 1957 letnik klonirane… moja je ista identična.. in odkar živiva z bratom sama, mi je reku, da sem hujša kot mama.. in da sem prej vedno pizdila na mamino nerganje glede pucanja, da pa zdej isto sama počnem in da sem “čistilni frik” … ne morem it ven al pa spat, da nebi pomila posode.. zdej me moti, včasih me ni… mama se je vkoreninila vame :)
je pa najboljša mama na svetu in jo ne bi spreminjala niti za eno pikico ;)
25.11.2007 ob 12:27
Zloba, tvoja mati je srečna ženska (mati). Imaš jo zelo rada. Samo želim si, da bi bil moj otrok (čez kakšnih 10 -15 let) takšen. Radi se imejta še naprej.
25.11.2007 ob 13:00
jazzy … jups … niti za eno pikico;)
roti … hvala!
25.11.2007 ob 13:41
mame…, no, jaz po tej definiciji nisem več otrok..
kar se pa pospravljanja tiče, najbrž tako kot vsak, še najraje imam najbrž brisanje.., sicer sem pa tko mal prisoten, da še umažen ne dosti, vsaj kar se tega tiče dobesedno…eh, smo mal packoni, kdo pa je perfekten sploh…. mame pa tko al tko vedno nekaj skrbi..
25.11.2007 ob 14:38
pa res prihaja mama :))
25.11.2007 ob 17:37
Vam povem nasprotno zgodbo? Ne bom, ni ravno čudovita.
25.11.2007 ob 18:01
martin … zakaj pa ne? placa je dost … cajta tudi … zgodbe pa so vedno … različne.
25.11.2007 ob 18:16
tvoja mama je pa mlada :)
jaz jih imam 18, pa jih je moja mati letos dopolnila (zdaj ko sem posmilil sem se kar mal zamislu, pa ne “že” tolk? shit…) 57.
pa še vedno izgleda vredu. in je dbest! :)
ampak za pospravljanje je pa ista… :)
25.11.2007 ob 18:16
edit: tam bi moglo bit pomislil*
25.11.2007 ob 18:49
Zagotovo je imela precej pri tem, da si kar si. Vsaka ji čast.
25.11.2007 ob 20:33
Mama se je predala. Hehe. Po letih in letih teženja je klonila. Mi je všeč, da je uštekala, da ji ne bo nobeden zameril, če kakšno soboto ne bomo počistili kopalnice, kot je v navadi, in jo bomo pač na ponedeljek. In da ne hodi komisija po hišah, ocenjevat stopnje pospravljenosti. Sicer pa, sem jaz prevzela čiščenje hiše, ker mi je všeč čistit. Sprostitev.
Še vedno pa ne razumem, zakaj je pomembno pri sušenju cunj grupirati le-te po kategorijah: spodnje hlače skupaj, majice skupaj, brisače skupaj,…
Maminega doma se držim z vsemi kremplji in komaj NE čakam momenta, ko ne bom več doma, in ji bom morala telefonirat, naj mi pove recept ali navodila za…
25.11.2007 ob 20:37
Kako se je izšlo srečanje z mamo? Sta lahko v miru spili kavo? :)
25.11.2007 ob 20:47
he … popoldne je bilo čista klasika;) ker sem do prihoda gospe Mame stanovanje spravila približno v red … sem ob kavi poslušala poročilo o dogajanju v vasi, okolici … pa vsej žlahti … sedaj je spet ažuriran seznam bolezni, smrti in rojstev, pa jasno … fotrovih grehov;)
26.11.2007 ob 07:58
tudi jaz poznam eno tako mamo… in podobno uporniškega sinka, ki se je pri 18ih odselil, da bi nekaj let kasneje počel povsem iste stvari s svojim bodočim upornikom :)
26.11.2007 ob 09:24
Ja tole s pospravljanjem je lahko precejšenj teror. In kako je lahko pospravljanje bolj pomembno od kvalitetno potrošenega časa s svojim otrokom tudi ne bom nikoli razumela.
26.11.2007 ob 12:03
Hehe, naša je čist ista. Moja sestra pa, kadar ji zatežim, da pospravi vse svoje nepotrebne stvari okrog računalnika, včasih pravi: “ah, dej nehi mi težit, ti si k ena moja druga mami” :)))
26.11.2007 ob 12:54
No, upam da ti je uspelo ;) Jaz sicer nisem tako obseden s čistočo, ampak ko ne morem več nikamor dati noge, ne da bi stopil na kakšno stvar, ki ni tapison, se ponavadi tudi jaz zmigam k pospravljanju :D
26.11.2007 ob 14:42
Pri meni pa je bila situacija kontra, mati nikoli ampak res nikoli ni tezila okoli pospravljanja ali dela v fletu. Njene besede”jaz res ne vem, kaj zenske vidijo v čiščenju”. Seveda se je to manifestiralo tudi na perilo, ki ga je vsaj 1 krat na teden zaprala, na likanje….Vedno je imela eno gospo, ki je prišla 1x na teden (carsko), in to že pred mnogimi leti, ko sva bile s sestro se majhni.
In se danes je tako, ceprav je v penziji, še vedno hodi k njej ena gospa-Mama št.2 (ji pravim jaz), da opravi gospodinjska dela.
Luv the moms :)