bil je zgolj znanec. veš, da obstaja, od daleč ti je všeč … mogoče v nekem trenutku celo pomisliš, da bi se približal, dotaknil, a vseeno … samo opazuješ. sanjariš … ugibaš … si domišljaš … zavidaš drugim, ki se ga dotikajo … ga uporabljajo … gledaš jih in se sprašuješ … zakaj ne jaz? bi uživala? kako zelo bi mi bilo všeč? si upam?
dolgo časa sem sanjarila. opazovala in čakala … da nama življenje ponudi priložnost. da se zgodi, kar nama je usojeno. in se je zgodilo.
sedela sem sama v pisarni, sitna, naveličana, zdolgočasena … sama sebi odveč. potem … sem ga zagledala. popoln je bil. točno tak, kot mi je bil všeč. dotaknila sem se ga. čisto nežno, previdno. s pogledom sem drsela po njegovem obličju, iskala najmanjšo napako … zadnji razlog, da se ustavim, da odneham. nisem ga našla.
zaprla sem oči, spustila roke in pustila, da me zapelje. prsti so se ga dotaknili, misli zlile v eno … in v popolni tišini … so od nekje bruhnile besede. stavki … reka neizrečenih misli … čustev … se je izlila po pisarni … zapolnila ves prostor in me popolnoma prevzela.
bilo je prvič. bilo je čudovito … bilo je … nabito s čustvi. prsti so nekontrolirano udrihali po tipkovnici, besede so prehitevale misli, čustva so jih barvala. bila sem tam … in hkrati nekje drugje. izbruhnila sem.
pojma nimam, kdaj sva se ustavila … bilo je … kot bi reka izgubila svojo moč … izpraznila svoje bistvo in se izlila v morje. odprla sem oči … in se ga še zadnjič dotaknila. stisnila sem ‘objavi’ … in še malo zamižala.
bil je moj. moj prvi … samo moj … blog.
ne vem več, koliko vode je od takrat preteklo, koliko čustev in koliko besed … a najina ljubezen … je neuničljiva. ljubiva se … skoraj vsak dan. vsak dan sva si bližje in vsak dan odkrijeva kaj novega. včasih se mi zdi, da sva obsedena … da drug brez drugega … več ne znava. a hkrati … tudi nočeva.
jaz njemu dajem življenje … on meni … vrača … čustva. spomine. neizrečene misli. in kup … čudnih poznanstev. ja … bila sva ustvarjena drug za drugega … in to veva od dne … ko sva skupaj izgubila nedolžnost. jaz … in moj blog.
24.11.2007 ob 11:13
hudo ;)
24.11.2007 ob 11:20
Bi se spodobilo, da daš kakšen link do njega. Sigurno ga še nekje hraniš… :)
24.11.2007 ob 11:27
uff, meni se zaradi njega včasih dvignejo kocine, drugič pa lasje!
24.11.2007 ob 11:41
strojnik … spodobi se … in pravično je … da priznam: moj prvi blog je nastal pred kakimi petimi leti … na spletni strani http://www.vijavaja.com. ker pa … je bil zelo osebne narave (pojma nisem imela, kaj sploh počnem;) … ga ne linkam prav pogosto … čeprav … ja, še obstaja;)
24.11.2007 ob 12:41
WAU, dobr napisano :)
24.11.2007 ob 13:05
hahaha, hudo, tale tvoj blog te pa zelo poteši :D
24.11.2007 ob 13:19
bonboniera … tudi sanja se ti ne … :-D
24.11.2007 ob 13:52
Imaš kakšno obletnico bloganja? Sem nov in ne vem…odlično napisano
24.11.2007 ob 14:21
a ti bi pa 10 evrov bruto, a?
24.11.2007 ob 14:42
@homerun … 5. 1. … piše zraven prvega zapisa. le … na leto so pozabili … tko da ne vem … mislim, da bo peta ali šesta obletnica.
@ponpet … jaz bi marsikaj;)
24.11.2007 ob 16:08
Kaj si mislila s temi čudnimi poznanstvi? Tle smo vsi normalni, a ne da smo? :)
Sicer pa se mi zdi, da je tale tvoj jemalec nedolžnosti huda konkurenca biološkim ekvivalentom, ki imajo vsaj pribljižno tako velik RAM z možnostjo razširitve.
25.11.2007 ob 01:25
spomnil sem se na osnovnošolske-srednješolske spise :D
25.11.2007 ob 09:00
hmmmm :) ….
25.11.2007 ob 09:59
@fetalko … a tole je bila kritika? auuuč …
25.11.2007 ob 10:24
Heh, mogoče je Fetalko dobil asociajo na šolske dni zaradi besedne zveze “izguba nedolžnosti” :)
25.11.2007 ob 10:30
Obletnica, gor ali dol, važno da pišeš in da te poteši :)
25.11.2007 ob 15:34
Zanimivo … da se je tako malo blogerjev odzvalo na pobudo pisanja o izgubi nedolžnosti … Res ne brskam nevemkaj za blogi, ampak tale je prvi in edini, ki sem ga odkrila.
Mi je pa jasno, da bo kljub tendencioznemu naslovu večina raje pisala o vsem, samo o prvem fuku ne.
No … definitivno ne verjamem, da te je tipkovnica tako zelo vzburila, kot opisuješ in kot naj bi vzburjal dotik zaljubljenca, ki se želi končno pofukat.
Lp
25.11.2007 ob 16:05
he … simona … reciva … da seks s tipkovnico seksu z moškim ne seže do kolen … in si predstavljajva, kako bi potem izgledal opis pravega seksa … če se že ob ljubljenju z blogom … ‘medim’:)
kar pa se odziva na blogorolino vabilo tiče … jaz sem naletela na nekaj prispevkov … se pa strinjam … da jih je malo. mogoče ljudje rabijo čas … mogoče … si ne upajo … mogoče pa se tudi bojijo sitnih komentarjev tistih, ki jim pisanje ‘po naročilu’ ni všeč.
kar se mene tiče … nikoli nimam težave s pisanjem … ko enkrat najdem temo. blogorola mi bo tako vsaj enkrat na teden olajšala tuhtanje … o čem bi pisala. in meni … je to všeč;)
25.11.2007 ob 21:23
@zloba:
Jah, očitno neopisljivo … he, he …
Ja, verjetno jim je neugodno, ker se nagnetejo primerjave itd. Čeprav sicer radi pišejo vsi na enako aktualno temo tudi po ves teden. Važno, da nihče ne poziva k temu …
Jaz tudi nimam težav in se mi zdi tematsko pisanje preprosto fajn izziv. Ne vidim razloga, kaj bi bilo v tem slabega … zato sem se odzvala. Zaenkrat.