moja prva ljubezen (pred poldijem, definitivno) … so bile knjige. včasih se mi zdi … da sem začela brati še preden sem začela zares živeti … definitivno pa sem veliko prebrala, še preden naj bi brati znala. ko so se moji sošolci mučili z repo in tem, kdo jo bo izpulil … sem se jaz lovila z jalnom in njegovimi bobri … uživala pod svobodnim soncem in požirala pet prijateljev enid blytonove. victorio holt sem v celoti prežvečila do četrtega razreda, zbirko dotik skrivoma prebrala v knjižnici do konca osemletke, vmes odkrila lepote aghate christie … zavzdihovala ob knjigi lobanj … se prepirala z učitelji zaradi svete krvi in svetega grala … zraven žvečila slovenske bajke in pripovedke …
moja ljubezen do knjig ni imela ne repa in ne glave. knjige sem dobesedno žrla, brez kakršnekoli kritične distance in nekje sredi gimnazije sem ugotovila, da v lokalni knjižnici skorajda ni več knjige, ki je še ne bi prebrala. kmalu se je izkazalo, da je bila ta moja ljubezen, čeprav čista in iskrena, tudi napačna … prebrala sem precej sranja … precej knjig sem prebrala veliko prezgodaj … ko nisem imela nobene možnosti … razumeti, dojeti njihove vsebine … ponovno branje že prebranega … pa vseeno ni tako čudovita izkušnja … kot prvi potop v svet domišljije, ki ga ustvari prav vsaka knjiga posebej.
ravno zato sem toliko bolj cenila knjige, ki sem jih v svoji mladostni neučakanosti na srečo … in po nekem čudnem naključju … spregledala. ob pravem času sem tako našla süskinda … predvsem njegov parfum, edgarja alana poja in njegovo čudovito prozo … pa žensko francoskega poročnika, meni tako ljubo erico jong, jerofejeva, harmsov zakon linča, brco v želodec … ellisa in njegov roman ameriški psiho … in na svoje največje presenečenje … tudi med slovenskimi avtorji sem začela odkrivati presežke - alamuta, vampirja in recimo virkove ter möderndorferjeve kratke zgodbe.
te knjige, malce kasnje odkrite in ravno zato še toliko bolj posebne, neskončno cenim. prav vsaka od njih ima posebno mesto na moji polici in v vsaki od njih sem neskončno uživala. točno take kot so … od prve do zadnje besede … od vsake postavljene pike do izbranega naslova … so popolne, nespremenljive … in zato vsakič, ko izvem, da bodo po kateri od mojih ‘ljubic’ posneli film … postanem skeptična.
če je knjiga sama po sebi zaključena celota, če mi vsako literarno delo ponuja svojevrsten užitek, da sama slikam podobe, ki jih nosijo besede, da ustvarjam svet, ki je za tekstom, si film vzame pravico, da za besedo … ustvari en sam in točno določen svet. skoraj nič več ni prepuščeno moji domišljiji … vzeta mi je vsa intima, ki jo knjiga ponuja … moji knjižni junaki in vse ideje … so narisani tam, na tistem hladnem, velikem platnu … jaz pa … sedim v nerodnem fotelju in upam, da sva z režiserjem … približno podobno dojela vsebino. režiser … si namreč vzame pravico … da mojemu grenuillu izriše obraz … da moji isadori wing izbere ljubimca in da mojemu patricku batemanu zaveže kravato.
ko je šlo za süskindov parfum … sem bila navdušena … grenuille je bil pravi … umorjenke popolne … pariz prav tak in vzdušje … povsem blizu tistemu, ki ga je ustvarila moja domišljija. po filmu ameriški psiho … sem bila … šokirana. razočarana. potrta. pa kako hudiča … lahko nekdo tako zelo razcefra umetnino … zgreši že z izborom glavnega junaka, preskoči vse tisto, kar knjigo dela resnično dobro in ustvatri … holivudski akcijski zmazek?
zdaj je na vrsti … vampir z gorjancev. drugi slovenski roman (po alamutu) … ki me je resnično navdušil. ne samo mene … celo družbico študentov, ki smo knjigo večkrat prebrali, o njej predebatirali cele večere … pri mraku … jasno … in se potem … nekega hladnega novembra … odpravili iskat vampirje tja na gorjance. našli smo … cerkev … našli smo jupa … našli smo vratno … in predvsem … naredili vampirje iz sebe. uživali smo neskončno … tam … pod gorjanci … ravno tako kot v vsakem stavku dolenčevega romana. vzeli smo ga za svojega … in v glavah … ustvarili svoj film. zdaj … je na vrsti v. v. anžlovar.
priznam … bojim se. v prvi vrsti zato … ker ne maram slovenskega filma. pika. okorn je … omejen v svojem jeziku, zajeban v svoji depresivnosti in začrtan v ponavljajočih se motivih. bojim za vsako sliko v svoji buči … za lenorino lepoto … romana, rodina … cerkev v zraku … dvorec … megleni gozd … za čisto vsako drobno podobo, ki jo je mate dolenc tako popolno izrisal. bojim se … ker filmski scenariji prepogosto preskočijo, izrežejo ali odmislijo detajl, ki dela knjigo tako dobro … bojim se … ker film včasih enostavno ne prenese detajla, ki je za knjigo bistven.
a seveda velja tudi obratno. film ima možnosti, o katerih knjiga le sanja … film lahko gre še korak dlje … in višje … film lahko knjiigo preseže. nič več in nič manj … si ne želim za vampirje z gorjancev. začetek je obetaven. inti šraj … odlična. jonas kot jup? kupim. luštek in cavazza? bi šlo.
prvi prizori so baje že posneti. čestitam. in vas obveščam … da vas budno spremljam. lotili ste se moje ljubice in lepo, lepo prosim … pazite nanjo. čudovita je;)
20.11.2007 ob 12:47
jaz sem pa dokaj pozno začela brati knjige. v osnovni šoli sem brala samo tiste obvezne. sestra je bila pravi knjižni molj in mi je na vsaki način želela vbiti v glavo, da je branje dobro. končno me je prepričala, da sem prebrala Ronja, razbojniška hči in od takrat naprej sem začela brati knjige tudi za zabavo. moja najljubše knjige so iz zbirke Otroci zemlje (Rod jamskega medveda, Dolina konj, Lovci na mamute, obstajata še 2 angleški knjigi). knjiga Nikec je bila fenomenalna, da o Matildi sploh ne govorim. res je, da Bobrov in Pod svobodnim soncem še sedaj nisem prebrala, pa čeprav me za ti dve knjigi spet sestra pregovarja, naj jih resnično preberem. Pet prijateljev pa sem tudi prebrala na dušek.
od kriminalk mi je bolj kot Agatha Christie všeč Wallander od švedskega pisatelja Henning Mankella. sedaj pa padam na Rim (vse o Juliju Cezarju - Imperator) in Egipt (Ramzes II).
20.11.2007 ob 12:48
Ummm, včeraj sem jaz posnela svojo vlogo v Vampirju :D (ja, doletela me je čast, da igram v tem filmu) , lahko ti rečem, da je zadeva zastavljena zelo dobro. Luštek in Cavazza sta tudi odlična.
Mate Dolenc je zadovoljen s scenarijem, v filmu pa tudi zaigra. Glede na to, da je na snemanju super vzdušje in zelo dobra energija, tako da mislim, da je vse skupaj na res zelo dobri poti.
20.11.2007 ob 12:50
Ravno naše predstave in domišljija je tisto, kar knjige naredi nekaj posebnega. Avtor nas samo usmeri. Nekaterim to dobro uspe, spet drugim slabo. Seveda je končni učinek v veliki meri odvisen tudi od bralca, kajti ne more se vsak dobro vživeti v vse situacije.
PS: Trenutno mi v glavo ne pade noben film, ki bi presegel knjigo, po kateri je nastal.
20.11.2007 ob 13:16
@3nity … ravno to je eden od ‘čarov’ knjige … vsak najde nekaj zase … kadarkoli pač to hoče;) aghata christie sodi bolj v detektivski žanr … ki je meni bolj všeč od kriminalnega. čeprav mi je chrisitijeva všeč, raje kot njo berem patricio highsmith, zanimiva mi je tudi minette walters … pa a.c. doyle … in čeprav me kdo ‘krega’ … da je to vse skupaj rumeni tisk … mene neskončno zabava.
@mojcas … ali po novem … katarina?:) to, da dolenc igra, sem prebrala na blogu … in ja … to je kompliment za film. če se boš še potikala po gorjancih, mi pozdravi tiste kraje … pa na film pazi, nujno;)
@insomniac … bo nekaj na tvoji zadnji trditvi. parfum je bil sicer super film, a ne boljši od knjige. edina filmska stvaritev, ki je po moje presegla knjigo (jaz pač knjige nisem in nisem mogla prežvečiti) in ki se jo v tem trenutku lahko spomnim, je tolkinov gospodar prstanov. filmi so me prikovali v sedež … knjiga pa me je mučila.
20.11.2007 ob 13:51
Js sem pa že konec osnovne šole praktično nehal brat. In še do danes nisem ponovno dobro začel. In mi je vsak dan bolj žal. Ker ne poznam praktično nobene omembe vredne (moderne) knjige. V tistih osnovnošolskih časih sem itak bral večinoma manj resne stvari. Kriminalke od Agathe Christie in A.C.Doyla, znanstveno fantastiko od Julesa Vernea, H.G.Wellsa, Isaaca Asimova, Kurta Vonneguta, in drugih, neke stare francoske knjige (Victor Hugo, Alexandre Dumas) in še precej, ki se jih ne spomnim. Edgar Alan Poe recimo, moj najljubši. Pa nekaj novejših slovenskih tudi. Möderndorferja se spomnim recimo.
Filma pa verjetno nisem videl še nobenega, ki bi bil dorasel knjižni predlogi. Če nič drugega, zato, ker ti skoraj v vsakem primeru popolnoma podre predstavo, ki jo dobiš iz knjige. Spomnim se leta nazaj sem gledal en film narejen po eni Mazzinijevi knjigi (on sam je menda scenarij pisal), pa mi sploh ni potegnilo tako kot knjiga. Borut Veselko je menda bil v glavni vlogi. Ne nujno slab film, ampak popolnoma kontra temu, kar sem si jaz predstavljal.
20.11.2007 ob 13:51
…Čez pa še koktejl tetke Klare, kot ga priporoča Jerofejev, ne?
Kar se pa tiče filmskih stvaritev, pa knjigoljubci zmeraj na****mo, pač zapisana beseda pusti domišljiji prosto pot. Filmski prizor pa bistveno manj.
20.11.2007 ob 13:56
Ja, Zlobica, igram filmsko Katarino, ki pa je precej drugačna od knjižne Katarine (ta je izredno vulgarna itd), zato imam v filmu tudi drugo ime (Kristina), tu nisem vulgarna, sem pa en ‘zarukan bimbo’ :D (to sem jaz rekla, Vinči bi našel verjetno kak bolj žmohten izraz).
Jaz sem svoje posnela, tako da se med vampirje vračam mogoče spomladi, če bodo potrebovali mojo pomoč pri organiziranju statistov.
Mate pomoje sam bdi nad filmom ;)
20.11.2007 ob 14:00
aaaaaaaaaaa … kr kocine mi gredo pokonci … nekdo pozna napitek tetke klave. v tolminu smo imeli bar (moskva-petuški-tmin … krajše … pri trobcu) … kjer je bil recept za tetko klavo vklesan v marmor in v steno vzidan. čudovit prizor;)
buba … pa ti ne veš … kaj zamujaš. za obuditev stare ljubezni … predlagam … p. k. dicka (nujno v angleškem izvirniku), d. adamsa (obvezno) … pa recimo … (ker je tvoj omiljeni) … pojevega arthurja gordona pyma.
20.11.2007 ob 14:01
@mojcas … zarukan bimbo? heh … to bi pa rada videla (no ja … sej bom:) kakorkoli že … jaz se bom pustila presenetit.
20.11.2007 ob 14:08
Preljuba Zloba, eno razcefrano knjigo mi še dolguješ :-) Mogoče dobim zraven še dozo vampirjev, glih tako, za pokušino? Večeri so že dolgi in hladni, jaz pa bi bral še kaj drugega kot le zakone in bloge…
20.11.2007 ob 14:14
Še obstaja ta bar Moskva-Petuški-Tmin?
To je potrebno doživeti….in ja Klava, ne Klara…tnx.
20.11.2007 ob 14:14
Pa grafikoni so kje izrisani?
20.11.2007 ob 14:37
@ipsilon … pa še res je. knjiga se skriva na moji polici … in čaka na boljše čase (beri … vračam tvojo knjigo za pivo;) (selfiš bič, priznam)
@tibor … malčk dislektična sem … klava se dobro sliši … klara tudi … ampak zdej sem že tolk zmedena … da ne vem, kaj je sploh prav. klava, če se ne motim? bar moskva-petuški-tmin je žal … ugledal svoj žalostni konec. državni birokrati niso dojeli bistva marmorja na steni, neizdajanja računov in piratskih zgoščenk. so rekli … da je to … kriminal.
20.11.2007 ob 14:43
>>> buba … pa ti ne veš … kaj zamujaš. za obuditev stare ljubezni … predlagam … p. k. dicka (nujno v angleškem izvirniku), d. adamsa (obvezno) … pa recimo … (ker je tvoj omiljeni) … pojevega arthurja gordona pyma.
Od Dicka sem letos bral elektronske ovce. Prevod je bil tako obupen, da nisem niti do konca prišel. Bom poiskal originale od njega. Adamsa sem seveda bral, Štoparski vodnik v dveh jezikih (prevod boljši od originala!). :)
20.11.2007 ob 14:51
he … prevod električnih ovc (do androids dream of electric sheep) je skoraj zagotovo najslabši prevod v slovenski jezik do sedaj. na faksu sem delala analizo tega prevoda za seminar pri b. a. novaku. predelala naj bi celo knjigo … a je bilo že v prvem poglavju toliko napak, da prav daleč nismo prišli. najbolj mi je v spominu ostalo nekaj takega: ‘kakšna je razlika med žensko in mravljo? mravlje ne občutijo periode.’ ???
(po pol ure praskanja po glavi in spraševanja … kakšno periodo jaz občutim in mravlja ne … sem se še dve uri režala. ugotovila sem namreč … da gre za ‘period’ … v smislu menstruacije:) napak je malo morje in večina jih je tako butastih, kot da bi nekdo prevajal vsako besedo posebej, ne da bi sploh poskušal dojeti smisel enega samega stavka.
20.11.2007 ob 20:23
Dve knjigi sem z veseljem prebral…Matildo in pa Imenovali so jo Dvoje src. To drugo sem prebral v osmem razredu in se mi zdi najboljša knjiga kar sem jih prebral, čeprav ne berem rad. Če kdo še ni prebral jo mora! Nekaj časa pa se spravljam brati Živalsko farmo, ampak…kdaj se bo zgodil veliki met ne vem :D
20.11.2007 ob 21:17
mojster in margareta. zakon v knjigi. polomija v gledališču in na filmskem platnu. zato se bojim za vampirja, ampak kljub temu iskreno navijam za vincija.
20.11.2007 ob 22:50
go for it, homerun. Živalska Farma je posebno dožiivetje.
20.11.2007 ob 22:52
@zloba: bom omenil tole vinciju da bo precekira :D in pazil na vampirje.
@mojcas: ha ce bi vedel da si to ti ;) mi je sele danes vzgalo
lp Avi
20.11.2007 ob 22:54
Kar se knjig tiče delam pavzo, ker se mi zdi, da je vse kar vzamem v roke depresivno. Fahreneit 451, Igro s hudičevim repom, (zadji dve) no po njem ne vem ali je kdo poskušal kaj posneti, me je pa nedolgo nazaj poštopal gospod, ki je trdil, da je bil V. Zupan njegov stric in sva imela zanimivo debato.
Fahrenheit 451 pa sem gledal še kot otrok. Film mi ni bil všeč, knjiga je pa temačna, vsaj za ljubitelje knjig, ampak mislim, da ni presežek. Bolj je znana zaradi osnovne misli - ukiniti knjige. Sam jih vlačim kot mačka mlade. Iz zadnje zbiralne akcije odpadnega papirja sem potegnil na suho Ime rože, Kolesa, vse tri dele Monte Christa, slednje sicer v hrvaškem jeziku vendar vezane tako, da se jih nebi sramoval noben antikvarijat. Trenutno pa berem samo zlobo. Kvalitetno branje, priporočam. :)
20.11.2007 ob 22:59
Uh, še to; svoj čas sem tudi preposlušal nekaj knjig. Ob dobrem bralcu/bralki se mi zdi to posebno doživetje. Zraven pa lahko recimo kuhaš. Kar se pa tiče filmov po knjigah pa mislim enako kot T. Jablonsky; film zatira domišljijo.
21.11.2007 ob 07:43
@tibor … orwwell? kakor za koga … nekatere spravi v trans … druge pusti popolnoma hladne, z nekoliko izbuljenimi očmi.
@avian … to bi bilo zelo lepo;)
@feniks … ti veš … da mam jst že brez tvoje hvale skoraj meter osemdeset?
21.11.2007 ob 08:14
@buba švabe in zloba: ja, tisti prevod je po svoje genialen. Prevajalec je “pen” v pomenu kletke prevajal kot kemični svinčnik :mrgreen:
Je pa pred kakim mesecem izšel nov prevod, za katerega sta poskrbela Urša Vogrinc Javoršek in jan Jona Javoršek. Tako da se da zdaj androide normalno brati tudi v slovenščini.
Pa ko smo ravno pri prevodnem maličenju izvirnikov: jao, kaj so Učila anredila iz Pratchetta :facepalm: :zglavovzid: Edini knjigi, ki sem ju bral z rdečimi kemikom v roki (pa da ni bilo po službeni dolžnosti)
21.11.2007 ob 08:19
@stric bedanc … tole je pa kul informacija. komaj čakam na korekten prevod dicka, ker mirno priznam, da knjige raje berem v slovenščini, kot angleščini … čeprav je ravno zf žanr … ki me sili … v branje angleških knjig. iz meni ne čisto jasnega razloga … zf prevajajo najbolj levi prevajalci … izdajajo pa še bolj leve založbe. kot da … vsi slovenci berejo le šekspira pa bodlerja;)
21.11.2007 ob 08:24
Tudi mene ponavadi film razočara, zato sploh ne hodim gledat filmov posnetih po knjigi v kino. Razočarana nad DaVinčijevo šifro, nad Mi, Otroci s postaje ZOO,…
Kar se pa Gospodarja prstanov tiče pa sem imela srečo, da sem prvo videla film, ki me je navdušil. Je pa razočaranje prišlo kasneje, ko sem knjige prebrala in ugotovila, koliko prizorov je bilo izpuščenih,… Vse tri knjige sem prebrala v slabem tednu.
Berem pa že od malega. Vem da sem v 4. razredu OŠ domov začela nositi knjige v angleščini in jih požirala. Torej - odkar poznam črke sem pravi mali knjigožer :)
21.11.2007 ob 08:49
Mene je pa od vseh filmskih adaptacij literature najbolj razočarala kama sutra.
21.11.2007 ob 10:56
Sem vedel, da sem nekaj zamešal; jaz pa vsem govorim, da imaš meteršestdeset in osemdeset kil. :)
21.11.2007 ob 10:59
@stric Bedanc, mene tudi. Sploh ni bilo tistega pravega žara v njej.
21.11.2007 ob 11:17
eh dedci moji … so knjige … iz katerih se lahko dela filme in so knjige … ki se jih poskuša živeti.
21.11.2007 ob 11:21
Hehe, zdajle sem si plastično predstavljal, kako poskušam živeti Kozmotove zgodbe. Recimo Videti Žiri in umreti. :mrgreen:
21.11.2007 ob 11:23
videti žiri in umreti? sliši se … hmmm … depresivno?:)
21.11.2007 ob 11:27
Ne poznaš? Preberi, je daleč od depresivnega. Kozmo je itak slovenski Bukowski.
21.11.2007 ob 11:28
nope … ne poznam. se bom pa potrudila … spoznati. referenca je dobra;) še kak predlog? rabim novo dozo neprebranih knjig.
21.11.2007 ob 11:35
Dva naslova sta zaenkrat, kjer se mi zdi film spodobna upodobitev knjige - Deliverance (ali Odrešitev po naše) in pa Ime rože. Sicer pa je bolje, da če že bereš, rajši prebereš knjigo in film iz previdnosti izpustiš … sploh pa slovenske filme. Meni igra iz gledališča pač na filmu ne potegne. In malo je naših igralcev, ki v filmu igra drugače.
21.11.2007 ob 11:39
To in še dve njegovi zgodbi najdeš v zbirki O čem govorimo. Mitja Čander je nabral kratke zgodbe med 1990 in 2004, zbirka pa je izšla v Kondorju (2004). Notri imaš še Blatnika, Suzano Tratnik, Mojco Kumerdej, Skubica, ČAra, Čatra. V glavnem priporočljivo branje.
21.11.2007 ob 11:46
ani … ime rože vestno čuvam na polici … in je bila prebrana vsaj trikrat;)
bedanc … čander je zakon:) kar se slovenske (kratke) proze tiče … mi je zaenkrat najljubša zbirka … čas kratke zgodbe. o čem govorimo … dodala na spisek;)
21.11.2007 ob 11:58
Za Ime rože sem slišal, da je dokaj soliden film, samo si ga še nisem ogledal. V tem času mi je na misel prišel en film, ki je kar dostojno upodobi knjigo: Boter.
@zloba: Ta mesec sem prebral Skrivnostni primer ali kdo je ubil psa (dokaj zanimiva), Zbogom orožje (klasika), danes pa sem začel s Sto let samote, ki so mi jo že mnogi priporočili. Morda ideja zate, če je še nisi brala.
21.11.2007 ob 12:17
Ja, seveda, Boter so filmi celo boljši kot knjiga, vsaj zame.
Še en predlog za zlobo: Potapljanje na dah (Dušan Šarotar)
21.11.2007 ob 12:22
Dejte nehat. Kdaj bo pa pisala… :(
21.11.2007 ob 13:33
he … nekaj knjig bomo pa napraskali na seznam:) pa … strojnik … nič bat … ni svet napisal toliko knjig, da zloba ne bi skoraj vsak dan kakega bloga;)