včasih … gledam ljudi okoli sebe. poskušam jih tudi slišati. zgodbe so zelo različne … a prevečkrat … v eni stvari … podobne. ljudje v sebi nosijo … praznino. čutijo … premalo … ali pa skoraj nič. živijo, jejo, pijejo, seksajo, spijo, delajo, rojevajo otroke, kadijo, žurajo … a se ob vsem … dolgočasijo. nič jih zares ne zanima, nič se jih ne dotakne. zato … zapadajo v skrajnosti. zato iščejo … ekscese.
poznam ljudi, ki imajo veliko … a so srečni … le ko so … zadeti. poznam ljudi, ki so ’srečno’ poročeni … a vseeno … iščejo drugje … agresivno … črno spolnost. to jih dela žive. poznam ljudi … ki vsak dan peljejo otroke v vrtec … mirno opravijo svoje službene dolžnosti, zvečer pa izginejo … in se ga na mrtvo napijejo. poznam ljudi … ki so komaj dobro začeli živeti … pa si … režejo kožo na rokah in nogah … samo zato … da začutijo kri … da začutijo … da so živi.
ne razumem … od kje vsa ta praznina … ne razumem … od kje želja po bolečini … od kje … vsa destruktivnost. razumem pa … da ljudje potrebujemo … brce. ljudje moramo čutiti … da živimo. in da … čutimo.
namesto rezanja žil … uživam ‘ljudi’ … namesto iskanja fizične bolečine … iščem … bolečino … ki jo zada umetnost … namesto … opijanja in zadevanja … na mrtve … sem raje mrtvo pijana … od ljudi … in njihovih čustev.
včeraj … me je spet brcnila umetnost. pograjc me je nagaral in prislil … da sem malce premetala par stvari po svojem ‘podstrešju’. priznam … po predstavi … sem bila izmučena. in jezna. na pograjca … na igralce … na teater … na vse profesorje na fakuleti … ki so mi kadarkoli predavali o gledališču. teater … je očiščenje … igralci … živijo namesto tebe … ti … trpiš namesto njih. kaj potem … če pograjc kar tako … ‘za foro’ odvzame teatru njegovo najboljšo plat … direkten stik … in me posadi pred platno … distanca … ki jo ustvari … občutja samo še potencira.
ja … včerajšnja predstava je bila moja droga … in moje rezanje žil. opijanje z ljudmi … sem seveda spet vzela preresno … in nekje … sredi noči … pobegnila. bilo je … preveč vsega. preveč … predstave … preveč brc … preveč ljudi.
zajebano .. nekateri dejansko še čutimo … in čutenje … te tu pa tam … utrudi. zapuščenim se iskreno opravičujem … mimoidočim … priporočam … teatralno terapijo … sebi pa … sproščeno … čeprav deževno … nedeljo.
28.10.2007 ob 14:06
Zlobica, black ocitno pozitivno vpliva nate! :) Sicer malce filozofsko, kar pa seveda ni slabo!
28.10.2007 ob 14:20
Nemoreš razumeti drugih, zakaj ne vem vsi blodimo vsak po svoje, kakor pač kdo zna in zmore. Lepo nedeljo ti želim.
28.10.2007 ob 14:21
ja … london … eden mora … če ti zatajiš:-P
28.10.2007 ob 14:49
Ah! Saj res komaj cakam da se v miru vsedemo ob pircku! Ampak tema za debato je pri meni bolj lahkotna in nezahtevna! ;)
28.10.2007 ob 14:52
sam da si ti živa, jst sm se že zbau k si zginla… :)
28.10.2007 ob 15:37
[...] iztočnico bom vzel zlobino današnje pisanje - čutiti ali ne čutiti, samo zato, ker mene živega dela druženje z ljudmi, s katerimi se vedno znova rad vidim. pogovor [...]
28.10.2007 ob 19:12
s fetalijem sva te - v pričakovanju najhujšega - iskala celo na ženskem wc-ju …
28.10.2007 ob 19:44
hmmm … me prav zanima … kaj je po pričakovanju fetalija in gyzarja … najhujše:)
28.10.2007 ob 19:46
mene je blo strah, da nisi skup padla al neki… ;)
28.10.2007 ob 23:27
o madona … obljubim … da bom naslednjič strašno vljudna … in se bom opravičila pred izginotjem …
… skup padla … je rekel;)
28.10.2007 ob 23:35
mah pizda, js sm bil še mal pod vtisom popoldanskega “dj keš lga”. parmova je čudna ulica, od tebe pa ni bilo pričakovati takšnega fantomstva:) kakor koli… we’re ok now :lol:
29.10.2007 ob 13:17
V bistvu smo iskalci ljubezni, še najraje tiste brezpogojne, ki bi jo morala dati starša pa sta se eden ali oba izgubila na tej poti. Popravek te krivice iščemo drugje, bolečino pa izrivamo s tistim kar pride, ker vemo, da je ne bomo dobili. Dobi jo tisti, ki jo zna dajati. Mi pa sovražimo ves svet, še najbolj pa sebe, ker vemo, da če nismo vredni starševske ljubezni potem nismo vredni nobene.
Naivno? Otročje? Realno? Pretežko, morda preveč po šibkosti smrdeče, da bi se človek sploh hotel ukvarjati s tem, pa vendar dovoj močno, da pelje svet tja, kjer ni bil že dobrih 60 let.
Ma ne, daj nehi no! Dajmo kaj lažjega. Kako sta vam bila všeč Zrnec in Bizovičar?
29.10.2007 ob 18:22
ne se j… NIČLE so ZGINLE! zdej maš pa ful lep blog, je treba priznat :mrgreen: :)