moške primarno delim v dve skupini - brezspolnike (lepše: deževnike) in spolnike (lepše: spolnike). prvi so lahko izjemno fajn ljudje, zabavni, duhoviti, pridni in celo bogati … ampak moji hormoni ob njih zehajo. taki moški so uporabni zgolj in le za praktične namene - pomoč pri popravilu avtomobila ali računalnika … že pitje kave z njimi zna namreč biti precej dolgočasno opravilo. tu pa tam se potrudiš in včasih si prijetno presenečen nad njimi. včasih … pa tudi ne;)
spolniki so ljudje, ob katerih obstaja možnost, da se nekoč nekdaj … daš z njimi dol. v metaforičnem ali čisto konkretnem pomenu besede. seveda ‘doldajanje’ ni obvezna sestavina odnosa s spolnikom … važno je, da obstaja - kot možnost. s spolniki se da hoditi zvečer ven … da se z njimi igrati biljard in komentirati nogomet … tudi praktična opravila so veliko bolj zanimiva, če jih opravlja - spolnik.
seveda pa se tudi potencialno privlačna vrsta moških sloji … na razno razne podskupine. ena meni ljubših so moški, ki so uporabni predvsem za seks. v to katergorijo recimo uvrščam večino svojih nogometnih znancev - debate z njimi so enostavno nemogoče. njihov domet je namreč konča pri avt liniji in mogoče hitrih avtomobilih … in po dveh urah … jih je lažje prenašati kot pa poslušati. so pa neverjetno fajn družba za žurke … ker so sproščeni in se znajo zabavati.
v katergorijo spolnikov, ki so uporabni predvsem za seks, sodijo tudi filozofi - posebna kategorija moških v mojem življenju. so sicer blazno inteligentni, razgledani in govorijo po več tujih jezikov … težave pa imajo s funkcioniranjem v običajnem življenju, debatah o vsakdanjih stvareh … da na sproščene žurke niti ne pomislimo. z raznimi kanti in dekarti postanejo ravno tako dolgočasni kot nogometaši z debato o novih odbojnih žogah za dvoranski nogomet … torej … prenašaš jih lahko kako uro ali dve … potem pa jih imaš dovolj.
obstajajo tudi poročeni spolniki - to so običajno moški, ki premorejo več kot eno dimenzijo v svojem življenju, znajo biti hudičevo privlačni in uporabni … ampak hej … tudi ženo imajo. pri njih moram razrešiti še eno dilemo - ali so res nekaj posebnega … ali so seksi samo zaradi njihove nedosegljivosti.
zanimiva podvrsta so nefunkcionalni spolniki. to so nadvse seksi in duhovita bitja, ki prav tako kot poročeni spolniki premorejo več dimenzij, ampak iz razno raznih razlogov - seks z njimi ne pride v poštev … vseeno pa … je stik z njimi vedno naelektren, tako da - nam nikoli ni dolgčas. v to katergorijo recimo uvrščam res dobre prijatelje, ki jih poznaš že celo večnost, in ki jih nimaš nobenega namena stlačit v posteljo … čeprav te privlačijo. vsaj … tu pa tam. to so odnosi … kjer seks obstaja kot možnost, ki pa je nikoli ne realiziraš.
najboljša kategorija so seveda - popolni spolniki. to so moški, s katerimi se da debatirati o skoraj vsem, znajo si oprati cunje in ločijo etiko od etikete. niso poročeni in seveda niso grdi. ne živijo z mamo, ampak imajo svoje stanovanje. poslušajo dobro glasbo in te upajo izzvati v biljardu. seveda so tudi funkcionalno pismeni, zgovorni in duhoviti. ne motijo jih tvoji pogrizeni nohti, prenašajo te, ko si sitna in so … jasno … neverjetni ljubimci.
na žalost so popolni spolniki tudi in predvsem - domišljijska bitja, ki zaenkrat prebivajo le v mojem sanjskem svetu. osrečujejo me večino tistega dela življenja, ki ga posvečam spanju, mi pa prav nič ne koristijo med stanjem budnosti.
trenutno tako intenzivno razmišljam o metodah za materializacijo mojih sanjskih moških, ker imam spolnikov in nespolnikov (deževnikov), filozofov, nogometašev in vsega, kar z lulčki med nogami tlači naš planet - do vrha grla - dost.
